Ozej 1

¹Gospodova beseda, ki je prišla Beeríjevemu sinu Ozeju v dneh Uzíjaha, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev in v dneh Joáševega sina Jerobeáma, Izraelovega kralja.

²Začetek Gospodove besede po Ozeju. Gospod je Ozeju rekel: »Pojdi, vzemi si ženo vlačugarstev in otroke vlačugarstev, kajti dežela je zagrešila veliko vlačugarstvo, odhajajoč od Gospoda.«

³Torej je odšel in vzel Diblájimovo hčer Gómero, ki je spočela in mu rodila sina.

⁴Gospod mu je rekel: »Njegovo ime kliči Jezreél, kajti le še malo in jaz bom maščeval kri Jezreéla na Jehújevi hiši in povzročil bom, da bo prenehalo kraljestvo Izraelove hiše.

⁵Na ta dan se bo zgodilo, da bom Izraelov lok zlomil v dolini Jezreél.«

⁶§ Ponovno je spočela in rodila hčer. Bog mu je rekel: »Njeno ime kliči Nepomiloščena, kajti ne bom več imel milosti nad Izraelovo hišo, temveč jih bom popolnoma odvedel stran.

⁷Toda imel bom usmiljenje nad Judovo hišo in rešil jih bom po Gospodu, njihovem Bogu in ne bom jih rešil z lokom, niti z mečem, niti z bitko, [niti] s konji, niti s konjeniki.«

⁸Torej, ko je odstavila Nepomiloščeno, je spočela in rodila sina.

⁹Potem je Bog rekel: »Njegovo ime kliči Ne-moje-ljudstvo, kajti vi niste moje ljudstvo in jaz ne bom vaš Bog.«

¹⁰Vendar bo število Izraelovih otrok kakor morskega peska, ki ne more biti izmerjen niti preštet in zgodilo se bo, da jim bo na kraju, kjer jim je bilo rečeno: ›Vi niste moje ljudstvo,‹ tam jim bo rečeno: ›Vi ste sinovi živega Boga.‹

¹¹Potem bodo Judovi otroci in Izraelovi otroci zbrani skupaj in določili si bodo eno glavo in prišli bodo gor iz dežele, kajti velik bo Jezreélov dan.‹

Ozej 1

¹Beseda Gospodova, ki je prišla Ozeu, sinu Beerijevemu, v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih, in v dneh Jeroboama, sina Joasa, kralja Izraelovega.

²Ko je Gospod vprvič govoril po Ozeu, mu je rekel: Pojdi, vzemi si ženo nečistnico in otroke, rojene iz nečistosti; kajti dežela nesramno nečistuje, ne hoteč hoditi za Gospodom.

³Šel je torej in vzel Gomero, hči Diblaimovo; in spočela je in mu rodila sina.

⁴In Gospod mu veli: Daj mu ime Jezreel; zakaj še malo časa, in maščeval bom kri, prelito v Jezreelu, nad hišo Jehujevo in storim konec kraljestvu Izraelovemu.

⁵In zgodi se tisti dan, da starem lok Izraelov v dolini Jezreelski.

⁶In zopet je spočela in rodila hčer. In Gospod mu reče: Daj ji ime Lo-ruhama; zakaj ne bom več pomilostil hiše Izraelove, da bi jim kakorkoli odpuščal.

⁷Ali hiše Judove se usmilim in jim dam rešitev po Gospodu, njih Bogu, in jih ne rešim z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji in ne z jezdeci.

⁸Ko pa je odstavila Lo-ruhamo, je spočela in rodila sina.

⁹In Gospod reče: Daj mu ime Lo-ami; zakaj vi niste ljudstvo moje in jaz nočem biti Bog vaš.

¹⁰Vendar bode število sinov Izraelovih enako morskemu pesku, ki se ne more premeriti, ne prešteti; in zgodi se, da se jim na mestu, kjer se jim je reklo: „Niste ljudstvo moje“, poreče: Sinovi ste mogočnega Boga.

¹¹In zbero se enodušno sinovi Judovi in sinovi Izraelovi in si postavijo edino glavo in pojdejo gori iz dežele; kajti velik bode dan v Jezreelu.