Matej 9

¹In vstopil je na ladjo in se peljal čez ter prišel v svoje lastno mesto.

²In glej, k njemu so prinesli moža, bolnega zaradi paralize, ki je ležal na postelji. Ko pa je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu zaradi paralize: »Sin, bodi dobre volje, tvoji grehi so ti odpuščeni.«

³In glej, nekateri izmed pisarjev so v sebi govorili: »Ta človek preklinja.«

⁴Ker pa je Jezus poznal njihove misli, je rekel: »Zakaj v svojih srcih razmišljate hudobno?

⁵Kajti ali je lažje reči: ›Tvoji grehi so ti odpuščeni‹ ali reči: ›Vstani in hôdi?‹

⁶Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe,« (tedaj reče bolnemu zaradi paralize), »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi v svojo hišo.«

⁷In ta je vstal in odšel v svojo hišo.

⁸Toda ko so množice to videle, so se čudile in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast.

⁹In ko je Jezus šel naprej od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov in mu rekel: »Sledi mi.« In ta je vstal ter mu sledil.

¹⁰In pripetilo se je, da ko je Jezus v hiši sedel pri obedu, glej, je prišlo mnogo davkarjev in grešnikov ter sédlo z njim in njegovimi učenci.

¹¹In ko so farizeji to videli, so njegovim učencem rekli: »Zakaj vaš Učitelj jé z davkarji in grešniki?«

¹²Toda ko je Jezus to zaslišal, jim je rekel: »Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, temveč tisti, ki so bolni.

¹³§ Toda pojdite in se naučite, kaj pomeni to: ›Usmiljenje hočem imeti, ne pa žrtve, kajti nisem prišel, da kličem pravične, temveč grešnike h kesanju.‹«

¹⁴Tedaj so k njemu prišli Janezovi učenci, rekoč: »Zakaj se mi in farizeji često postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?«

¹⁵Jezus jim je rekel: »Ali lahko otroci svatovske sobe žalujejo, dokler je z njimi ženin? Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj se bodo postili.

¹⁶Nihče ne polaga koščka novega oblačila na staro obleko, kajti to, kar je vstavljeno, da jo zapolni, trga iz obleke in nastane hujša raztrganina.

¹⁷Niti ljudje novega vina ne dajejo v stare mehove. Sicer mehovi počijo in vino izteče ven in mehovi propadejo; temveč novo vino vlivajo v nove mehove in je oboje ohranjeno.«

¹⁸Medtem ko jim je govoril vse te besede, glej, je prišel nek vladar in ga oboževal, rekoč: »Moja hči je pravkar umrla, toda pridi in položi nanjo svojo roko in bo živela.«

¹⁹In Jezus je vstal in mu sledil in tako so storili tudi njegovi učenci.

²⁰In glej, ženska, ki je bila dvanajst let bolna s težavo krvi, je prišla za njim ter se dotaknila obšiva njegove obleke,

²¹kajti v sebi je rekla: »Če se lahko samo dotaknem njegove obleke, bom postala zdrava.«

²²Toda Jezus se je obrnil in ko jo je zagledal, je rekel: »Hči, bodi dobro potolažena, tvoja vera te je naredila zdravo.« In ženska je bila od te ure zdrava.

²³Ko je Jezus prišel v vladarjevo hišo in videl flavtiste in množico, ki je delala hrup,

²⁴jim je rekel: »Dajte prostor, kajti deklica ni mrtva, temveč spi.« Oni pa so se mu smejali do norčevanja.

²⁵Toda ko je bila množica porinjena ven, je vstopil ter jo prijel za roko in deklica je vstala.

²⁶In slôves o tem je šel daleč po vsej tej deželi.

²⁷In ko je Jezus odšel od tam, sta mu sledila dva slepa človeka, ki sta vpila in govorila: »Ti, Davidov Sin, usmili se naju.«

²⁸In ko je prišel v hišo, sta k njemu prišla slepa človeka in Jezus jima reče: »Ali verujeta, da sem zmožen to storiti?« Rekla sta mu: »Da, Gospod.«

²⁹Tedaj se je dotaknil njunih oči, rekoč: »Naj se vama zgodi glede na vajino vero.«

³⁰In njune oči so bile odprte in Jezus jima je strogo naročil, rekoč: »Glejta, da tega nihče ne izve.«

³¹Toda ko sta onadva odšla, sta v vsej tej deželi povsod razširila njegov slôves.

³²§ Ko sta odšla ven, glej, so k njemu prinesli nemega moža, obsedenega s hudičem.

³³In ko je bil hudič izgnan, je nemi spregovoril in množice so se čudile, rekoč: »Nikoli ni bilo tega videti v Izraelu.«

³⁴Toda farizeji so rekli: »Hudiče izganja s pomočjo princa hudičev.«

³⁵§ In Jezus je hodil naokrog po vseh mestih in vaseh in učil v njihovih sinagogah ter oznanjal evangelij kraljestva in med ljudmi ozdravljal vsako slabost in vsako bolezen.

³⁶Toda ko je videl množice, je bil prevzet s sočutjem do njih, ker so oslabeli in so bili razkropljeni naokoli kakor ovce brez pastirja.

³⁷Tedaj reče svojim učencem: »Žetev je resnično obilna, toda delavcev je malo.

³⁸Prosite torej Gospoda žetve, da bo poslal delavce na svojo žetev.«

Matej 9

¹In stopi v ladjo ter se prepelje in pride v svoje mesto.

²In glej, prineso mu mrtvoudnega, ki je ležal na postelji. In ko vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so grehi tvoji.

³In glej, nekateri pismarji reko v sebi: Ta preklinja Boga.

⁴In ko vidi Jezus njih misli, reče: Zakaj mislite hudobno v srcih svojih?

⁵Kaj je namreč laže, reči: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in hodi?

⁶Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, odpuščati na zemlji grehe (nato veli mrtvoudnemu): Vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!

⁷In vstane ter odide na svoj dom.

⁸Ko pa množice to vidijo, se prestrašijo in hvalijo Boga, ki je dal ljudem tako oblast.

⁹In gredé dalje odtod, ugleda človeka, ki sedi na mitnici, Matevža po imenu, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane ter odide za njim.

¹⁰In zgodi se, ko sedi v hiši za mizo, in glej, mnogo cestninarjev in grešnikov pride, in sedé z Jezusom in učenci njegovimi.

¹¹In ko farizeji to vidijo, reko njegovim učencem: Zakaj jé učenik vaš z mitarji in grešniki?

¹²Jezus pa to sliši in reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.

¹³Pojdite pa in učite se, kaj se pravi: „Usmiljenja hočem in ne daritve“. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temuč grešnike.

¹⁴Potem pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Zakaj se mi in farizeji tolikokrat postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?

¹⁵In reče jim Jezus: Se li morejo svatje žalostiti, dokler je ženin ž njimi? Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin, in tedaj se bodo postili.

¹⁶Nihče pa ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro obleko, kajti taka zaplata odtrga od obleke še kaj, in luknja bode večja.

¹⁷Tudi ne vlivajo novega vina v stare mehove, sicer mehovi popokajo in vino se razlije in mehovi se pokončajo; temuč novo vino vlivajo v nove mehove, in oboje se ohrani.

¹⁸Ko jim je to še govoril, glej, pride neki načelnik ter se mu poklanja, govoreč: Hči moja je ravnokar umrla; ali pridi in položi nanjo roko svojo, in oživela bo.

¹⁹In Jezus vstane in gre za njim in učenci njegovi.

²⁰In glej, žena, ki je imela krvotok dvanajst let, pririne odzadaj in se dotakne roba obleke njegove.

²¹Kajti dejala je sama pri sebi: Če se obleke njegove le dotaknem, ozdravim.

²²Jezus se pa obrne in jo ugleda ter reče: Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila. In žena je bila zdrava od te ure.

²³In ko pride Jezus v načelnikovo hišo, ugleda piskače in hrumeče ljudstvo

²⁴in jim reče: Odstopite! kajti deklica ni umrla, temuč spi. A oni se mu posmehujejo.

²⁵Ko pa izžene ljudstvo, gre noter in jo prime za roko: in deklica vstane.

²⁶In glas o tem se raznese po vsej tisti deželi.

²⁷In ko gre Jezus dalje odtod, prideta za njim dva slepca in vpijeta, rekoč: Usmili se naju, sin Davidov!

²⁸Ko pa dospe v hišo, pristopita slepca k njemu; in Jezus jima reče: Verujeta li, da morem to storiti? Rečeta mu: Da, Gospod.

²⁹Tedaj se dotakne njunih oči, rekoč: Po vajini veri se vama zgódi!

³⁰In njune oči se odpro. In Jezus jima zapreti in veli: Glejta, da nihče ne zve.

³¹Ona pa izideta in ga razglasita po vsej tisti deželi.

³²Ko pa ta dva odideta, glej, pripeljejo mu mutastega obsedenca.

³³In ko izžene zlega duha, mutec izpregovori. In množica se začudi in reče: Nikoli se ni videlo kaj takega v Izraelu.

³⁴Farizeji pa reko: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.

³⁵In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost.

³⁶Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.

³⁷Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo.

³⁸Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.