Matej 8

¹Ko je prišel z gore, so mu sledile velike množice.

²In glej, prišel je gobavec ter ga oboževal, rekoč: »Gospod, če hočeš, me lahko očistiš.«

³Jezus je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil, rekoč: »Hočem; bodi čist.« In njegova gobavost je bila takoj očiščena.

⁴In Jezus mu reče: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in ponudi dar, ki ga je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.«

⁵In ko je Jezus vstopil v Kafarnáum, je prišel k njemu stotnik, ki ga je rotil

⁶in govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma bolan zaradi paralize, boleče mučen.«

⁷In Jezus mu reče: »Prišel bom in ga ozdravil.«

⁸Stotnik je odgovoril in rekel: »Gospod, nisem vreden, da bi prišel pod mojo streho, ampak spregovori samo besedo in moj služabnik bo ozdravljen.

⁹Kajti človek sem pod oblastjo, pod seboj imam vojake in temu možu rečem: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Naredi to‹ in to stori.«

¹⁰Ko je Jezus to slišal, se je čudil in rekel tem, ki so mu sledili: »Resnično, povem vam: ›Nisem našel tako velike vere, ne, niti v Izraelu ne.‹

¹¹In pravim vam: ›Da bodo mnogi prišli od vzhoda in zahoda in se bodo usedli z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.

¹²Toda otroci kraljestva bodo vrženi ven v zunanjo temo; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‹«

¹³In Jezus je rekel stotniku: »Pojdi svojo pot in kakor si veroval, tako naj ti bo storjeno.« In njegov služabnik je bil prav isto uro ozdravljen.

¹⁴In ko je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl njegovo taščo ležati in bolno zaradi vročice.

¹⁵In dotaknil se je njene roke in vročica jo je zapustila; in vstala je ter jim stregla.

¹⁶§ Ko je prišel večer, so k njemu privedli mnoge, ki so bili obsedeni s hudiči; in s svojo besedo je izgnal duhove in ozdravil vse, ki so bili bolni,

¹⁷da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč: ›On sam je vzel naše slabotnosti in nosil naše bolezni.‹

¹⁸Potem ko je Jezus okoli sebe videl velike množice, je dal zapoved, da odidejo na drugo stran.

¹⁹Prišel pa je nek pisar in mu rekel: »Učitelj, sledil ti bom, kamorkoli greš.«

²⁰Jezus mu reče: »Lisice imajo luknje in ptice neba imajo gnezda, toda Sin človekov nima kam nasloniti svoje glave.«

²¹In še eden izmed njegovih učencev mu je rekel: »Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta.«

²²Toda Jezus mu je rekel: »Sledi mi, mrtvi pa naj pokopljejo svoje mrtve.«

²³In ko je stopil na ladjo, so mu njegovi učenci sledili.

²⁴In glej, na morju se je vzdignil velik vihar, do take mere, da je bila ladja pokrita z valovi. Toda on je spal.

²⁵In njegovi učenci so prišli k njemu ter ga zbudili, rekoč: »Gospod reši nas, mi umiramo.«

²⁶In reče jim: »Zakaj ste boječi, oh vi maloverni?« Tedaj je vstal in oštel vetrove in morje in bil je velik mir.

²⁷Toda možje so se čudili, rekoč: »Kakšne vrste človek je ta, da so mu pokorni celó vetrovi in morje!«

²⁸In ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta ga tam srečala dva obsedena s hudiči, ki sta prihajala iz grobnic, silno kruta, tako da noben človek ni mogel iti mimo po tej poti.

²⁹In glej, zakričala sta, rekoč: »Kaj imava midva opraviti s teboj, Jezus, ti Božji Sin? Ali si prišel sèm, da nas pred časom mučiš?«

³⁰Daleč proč od njih pa je bila čreda mnogih svinj, ki so se pasle.

³¹Hudiči so ga torej rotili, rekoč: »Če nas izženeš, nam pusti, da gremo proč, v čredo svinj.«

³²In rekel jim je: »Pojdite.« In ko so prišli ven, so odšli v čredo svinj. In glej, cela čreda svinj je silovito stekla po strmini navzdol v morje ter poginila v vodah.

³³In tisti, ki so jih čuvali, so pobegnili in po svojih poteh odšli v mesto in povedali vsako stvar in kaj je doletelo obsedena od hudičev.

³⁴In glej, celó mesto je prišlo ven, da sreča Jezusa; in ko so ga zagledali, so ga rotili, da odide iz njihovih krajev.

Matej 8

¹In ko je stopil z gore, so šle za njim velike množice.

²In glej, gobavec pride ter se mu poklanja in reče: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.

³In Jezus iztegne roko ter se ga dotakne, rekoč: Hočem, bodi očiščen! In takoj je bil očiščen svojih gob.

⁴In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne poveš, temuč pojdi, pokaži se duhovniku in opravi daritev, ki jo je ukazal Mojzes, njim v pričevanje.

⁵Ko pa pride v Kafarnavm, pristopi k njemu stotnik, ga zaprosi

⁶in reče: Gospod, hlapec moj leži doma mrtvouden in se grozno muči.

⁷Jezus mu reče: Pridem in ga ozdravim.

⁸In stotnik odgovori in reče: Gospod, nisem vreden, da prideš pod streho mojo, ampak reci le besedo, in hlapec moj ozdravi.

⁹Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo in imam vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! in gre, in drugemu: Pridi! in pride, in hlapcu svojemu: Stori to! in stori.

¹⁰Ko pa Jezus to sliši, se začudi in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, pri nikomer v Izraelu nisem našel tolike vere.

¹¹Pravim vam pa, da jih pride mnogo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu,

¹²a sinovi kraljestva bodo vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.

¹³In Jezus veli stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi. In hlapec njegov je ozdravel tisto uro.

¹⁴In ko pride Jezus na Petrov dom, vidi taščo njegovo, da leži in jo trese mrzlica.

¹⁵In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pusti; in je vstala ter mu je stregla.

¹⁶Ko se je pa zvečerilo, mu prineso mnogo obsedencev; in izžene duhove z besedo in ozdravi vse bolnike;

¹⁷da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi: „On je nase vzel slabosti naše in nosil bolezni naše.“

¹⁸Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran.

¹⁹Pa pristopi k njemu neki pismar in mu reče: Učenik, hočem za tabo hoditi, kamorkoli pojdeš.

²⁰In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.

²¹A nekdo drugi učencev njegovih mu reče: Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem očeta svojega.

²²Jezus mu pa reče: Pojdi za menoj in pusti, naj mrtvi pokopavajo mrliče svoje.

²³In ko vstopi v ladjo, vstopijo za njim učenci njegovi.

²⁴In glej, velik vihar nastane na morju, tolik, da zagrinjajo valovi ladjo: on pa je spal.

²⁵In pristopijo učenci ter ga zbudé, govoreč: Gospod, otmi nas, pogibljemo!

²⁶In jim reče: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane, zapretí vetrovom in morju, in velika tihota nastane.

²⁷Ljudje se pa začudijo in reko: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni?

²⁸In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gadarenov, ga srečata dva obsedenca, ki sta prišla iz grobov, in sta bila silno divja, da ni mogel nihče mimo iti po tisti poti.

²⁹In glej, zakričita in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, Sin Božji? Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil?

³⁰In daleč od njiju se je pasla velika čreda svinj.

³¹Zli duhovi pa ga prosijo, govoreč: Če nas izganjaš, pošlji nas v čredo svinj.

³²In jim veli: Pojdite! In oni zapusté obsedenca in odidejo v čredo svinj; in glej, vsa čreda se zakadi z brega v morje in potonejo v vodi.

³³Pastirji pa zbežé in prišedši v mesto, naznanijo vse, tudi to o obsedencih.

³⁴In glej, vse mesto pride Jezusu naproti, in ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iz njih krajev.