Matej 4

¹Tedaj je bil Jezus po Duhu voden v divjino, da bi bil skušan od hudiča.

²Ko se je štirideset dni in štirideset noči postil, je bil potem lačen.

³In ko je prišel k njemu skušnjavec, je rekel: »Če si Božji Sin, ukaži, da ti kamni postanejo kruh.«

⁴On pa je odgovoril in rekel: »Pisano je: ›Človek ne bo živel zgolj od kruha, temveč od vsake besede, ki izvira iz Božjih ust.‹«

⁵Tedaj ga hudič vzame gor v sveto mesto in ga postavi na vrh templja

⁶ter mu reče: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: ›Svojim angelom bo dodelil zapoved glede tebe, in na svojih rokah te bodo nosili, da ne bi kadarkoli svojega stopala treščil ob kamen.‹«

⁷Jezus mu je rekel: »Prav tako je pisano: ›Ti ne boš skušal Gospoda, svojega Boga.‹«

⁸Hudič ga ponovno vzame na izjemno visoko goro in mu razkazuje vsa kraljestva sveta in njihovo slavo

⁹in mu reče: »Vse te stvari ti bom dal, če boš padel dol in me oboževal.«

¹⁰Tedaj mu Jezus reče: »Pojdi stran, Satan, kajti pisano je: ›Oboževal boš Gospoda, svojega Boga in njemu samemu boš služil.‹«

¹¹Tedaj ga hudič pusti in glej, prišli so angeli ter mu služili.

¹²Ko je torej Jezus slišal, da je bil Janez vržen v ječo, je odšel v Galilejo.

¹³In ko je zapustil Nazaret, je prišel in prebival v Kafarnáumu, ki je ob morski obali, na mejah Zábulona in Neftálija,

¹⁴da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, rekoč:

¹⁵›Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva, ob poti k morju, onstran Jordana, poganska Galileja;

¹⁶ljudje, ki so sedeli v temi, so zagledali veliko svetlobo; in tem, ki so sedeli v področju in senci smrti, je zasvetila svetloba.‹

¹⁷Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo je blizu.«

¹⁸In Jezus, ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, imenovanega Peter ter njegovega brata Andreja, ki sta v morje metala mrežo, kajti bila sta ribiča.

¹⁹In jima reče: »Sledita mi in naredil vaju bom za ribiča ljudi.«

²⁰In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila.

²¹Ko je šel naprej od tam, je na ladji, z njunim očetom Zebedejem, zagledal dva druga brata, Jakoba, Zebedejevega sina ter njegovega brata Janeza, ki sta popravljala svoje mreže; in ju poklical.

²²In takoj sta zapustila ladjo in svojega očeta ter mu sledila.

²³In Jezus je obkrožil vso Galilejo in učil v njihovih sinagogah in med ljudmi oznanjal evangelij kraljestva in ozdravljal vse vrste slabosti in vse vrste bolezni.

²⁴In njegov slôves je šel po vsej celotni Siriji in k njemu so prinašali vse bolne ljudi, ki so bili prevzeti z različnimi boleznimi ter mukami in te, ki so bili obsedeni s hudiči in te, ki so bili blazni in te, ki so imeli paralizo in jih je ozdravljal.

²⁵In sledile so mu velike množice ljudi iz Galileje in iz Deseteromestja in iz Jeruzalema in iz Judeje in iz druge strani Jordana.

Matej 4

¹Tedaj odpelje Duh Jezusa v puščavo, da ga izkuša hudič.

²In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, postane potem lačen.

³Pa pristopi k njemu izkušnjavec in reče: Če si Sin Božji, reci, naj postane to kamenje kruh.

⁴On pa odgovori in reče: Pisano je: „Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih“.

⁵Tedaj ga vzame hudič v sveto mesto in ga postavi na vrh templja

⁶in mu reče: Če si Sin Božji, spusti se doli, kajti pisano je: „Angelom svojim bo zapovedal zate, in na rokah te bodo nosili, da se kje z nogo ne udariš ob kamen“.

⁷Reče mu Jezus: Zopet je pisano: „Ne izkušaj Gospoda, Boga svojega“.

⁸Zopet ga vzame hudič na zelo visoko goro in mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo

⁹in mu reče: Vse to ti dam, če padeš predme in me moliš.

¹⁰Tedaj mu reče Jezus: Poberi se, satan! kajti pisano je: „Moli Gospoda, Boga svojega, in njemu samemu služi“.

¹¹Tedaj ga hudič pusti; in glej, angeli pristopijo ter mu strežejo.

¹²Ko pa zasliši Jezus, da je Janez ujet, se umakne v Galilejo.

¹³In zapustivši Nazaret, pride in se nastani v Kafarnavmu pri morju, v pokrajinah Zabulona in Neftalima,

¹⁴da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi:

¹⁵„Zemlja Zabulonova in zemlja Neftalimova, na poti k morju, za Jordanom, poganska Galileja,

¹⁶narod, ki je sedel v temi, je videl veliko svetlobo, in ki so sedeli v deželi in senci smrti, jim je zasvetila luč“.

¹⁷Odslej je jel Jezus propovedovati in praviti: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.

¹⁸Hodeč pa ob morju Galilejskem, ugleda Jezus dva brata: Simona, ki se imenuje Peter, in Andreja, brata njegovega, da mečeta mreže v morje; bila sta namreč ribiča.

¹⁹In jima reče: Pojdita za menoj, in naredil bom, da bosta lovca ljudi.

²⁰Ona pa precej popustita mreže in gresta za njim.

²¹In gredoč odtod dalje, ugleda druga dva brata: Jakoba, sina Zebedejevega, in Janeza, brata njegovega, v ladji z Zebedejem, nju očetom, da popravljata mreže svoje, in ju pokliče.

²²Ona pa precej popustita ladjo in očeta svojega in gresta za njim.

²³In Jezus je hodil okoli po vsej Galileji, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost med ljudstvom.

²⁴In glas o njem se razširi po vsej Siriji, in prineso mu vse bolnike z različnimi boleznimi in mukami, in obsedence in mesečne in mrtvoudne, in jih ozdravi.

²⁵In spremljale so ga velike množice iz Galileje in iz Deseteromestja in iz Jeruzalema in iz Judeje in z one strani Jordana.