Matej 3

¹V tistih dneh je prišel Janez Krstnik, ki je v divjini Judeje pridigal

²in govoril: »Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo je blizu.

³Kajti to je tisti, o katerem je govoril prerok Izaija, rekoč: ›Glas vpijočega v divjini: ›Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‹«

⁴In isti Janez je imel svoja oblačila iz kamelje dlake in usnjen pas okoli svojih ledij, njegova hrana pa so bile kobilice in divji med.

⁵Tedaj so hodili k njemu Jeruzalem in vsa Judeja in vsa področja okoli Jordana

⁶in v Jordanu so bili krščeni po njem, priznavajoč svoje grehe.

⁷Toda ko je mnoge izmed farizejev in saducejev videl priti k njegovemu krstu, jim je rekel: »Oh gadji rod, kdo vas je opozoril, da pobegnete pred besom, ki pride?

⁸Obrodite torej sadove, primerne kesanju

⁹in ne mislite, da v sebi rečete: ›Mi imamo Abrahama za svojega očeta,‹ kajti povem vam, da je Bog iz teh kamnov zmožen Abrahamu obuditi otroke.

¹⁰In sedaj je poleg tega na korenino dreves položena sekira; zatorej bo vsako drevo, ki ne prinaša dobrega sadu, posekano in vrženo v ogenj.

¹¹Zares vas krščujem z vodo v kesanje, toda kdor prihaja za menoj, je veličastnejši kakor jaz, čigar čevljev nisem vreden prenašati; on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem;

¹²katerega vejálnik je v njegovi roki in svoja tla bo temeljito očistil in svojo pšenico zbral v kaščo, toda pleve bo sežgal z nepogasljivim ognjem.«

¹³Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jordanu, do Janeza, da bi se mu dal krstiti.

¹⁴Toda Janez mu je prepovedal, rekoč: »Jaz imam potrebo biti krščen od tebe, pa ti prihajaš k meni?«

¹⁵Jezus mu odgovori in reče: »Dopusti, da je to sedaj tako, kajti tako se nama spodobi, da izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil.

¹⁶§ Ko je bil Jezus krščen, je nemudoma stopil iz vode, in glej, pred njim so se odprla nebesa in zagledal je Božjega Duha spuščati se kakor golobico in blesketanje nad njim;

¹⁷in glej, glas iz nebes, rekoč: »Ta je moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.«

Matej 3

¹V tistih dneh pa pride Janez Krstnik in v puščavi Judejski propoveduje,

²govoreč: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.

³On je namreč tisti, o katerem je povedal prorok Izaija, ki pravi: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu, poravnajte steze njegove!“

⁴On pa, Janez, je imel obleko svojo iz velblodje dlake in usnjen pas okoli ledja svojega, a živež njegov je bil: kobilice in divji med.

⁵Tedaj je prihajal k njemu ves Jeruzalem in vsa Judeja in vsa okolica jordanska,

⁶in on jih je krščeval v Jordanu, izpovedujoče grehe svoje.

⁷Ko pa vidi mnogo farizejev in saducejev, da gredo h krstu njegovemu, jim reče: Gadja zalega! kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi?

⁸Rodite torej sad, vreden izpokorjenja,

⁹in ne domišljajte si, da bi govorili v sebi: Abrahama imamo za očeta; zakaj pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove.

¹⁰Nastavljena je pa že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.

¹¹Jaz vas krščujem z vodo za izpokorjenje, a ta, ki gre za menoj, je močnejši od mene, kateremu nisem vreden obuvala nositi: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem.

¹²On ima velnico v roki svoji in očedi gumno svoje in pospravi pšenico svojo v žitnico, a pleve sežge z neugasljivim ognjem.

¹³Tedaj pride Jezus iz Galileje k Janezu na Jordan, da ga on krsti.

¹⁴Janez pa mu je branil, rekoč: Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?

¹⁵Jezus pa odgovori in mu reče: Pusti sedaj, kajti tako se nama spodobi, izpolniti vso pravičnost. Tedaj mu privoli.

¹⁶In Jezus, ko je bil krščen, stopi precej iz vode, in glej, nebesa se mu odpro in Duha Božjega vidi, da gre navzdol kakor golob in prihaja nanj.

¹⁷In glej, glas iz nebes govori: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.