Matej 21

¹In ko so se bližali Jeruzalemu in so prišli do Bétfage pri Oljski gori, je Jezus torej poslal dva učenca,

²rekoč jima: »Pojdita v vas tam pred vama in nemudoma bosta našla privezano oslico in žrebe z njo. Odvežita ju in ju privedita k meni.

³In če vama bo katerikoli človek karkoli rekel, mu bosta rekla: ›Gospod ju potrebuje;‹ in nemudoma ju bo poslal.«

⁴Vse to je bilo storjeno, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, rekoč:

⁵»Povejte sionski hčeri: ›Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na oslici in žrebetu, osličjem žrebetu.‹«

⁶In učenca sta odšla ter storila, kakor jima je Jezus zapovedal

⁷in pripeljala sta oslico ter žrebe in nanju položila svoja oblačila in posadili so ga nanju.

⁸Zelo velika množica je svoje obleke razgrnila na pot; drugi pa so odsekali veje iz dreves in jih nastlali po poti.

⁹In množice, ki so šle spredaj in te, ki so sledile, so vzklikale, rekoč: »Hozana Davidovemu Sinu: ›Blagoslovljen je, kdor prihaja v Gospodovem imenu. Hozana na višavah.‹«

¹⁰In ko je prišel v Jeruzalem, je bilo vse mesto razdraženo, govoreč: »Kdo je to?«

¹¹Množica je rekla: »To je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji.«

¹²In Jezus je odšel v Božji tempelj in izgnal vse tiste, ki so v templju prodajali in kupovali in prevrnil mize menjalcem denarja in stole tem, ki so prodajali golobice

¹³ter jim rekel: »Pisano je: ›Moja hiša naj se imenuje hiša molitve,‹ toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.«

¹⁴V templju so prišli k njemu slepi in hromi in jih je ozdravil.

¹⁵Ko so visoki duhovniki in pisarji videli čudovita dela, ki jih je storil in otroke, ki so v templju vzklikali ter govorili: »Hozana Davidovemu Sinu,« so bili hudo nezadovoljni

¹⁶in so mu rekli: »Slišiš, kaj tile govorijo?« Jezus pa jim reče: »Seveda. Mar niste nikoli brali: ›Iz ust otročičev in dojenčkov si izpopolnil hvalo?‹«

¹⁷In zapustil jih je ter odšel iz mesta v Betanijo in tam prenočil.

¹⁸Torej zjutraj, ko se je vrnil v mesto, je postal lačen.

¹⁹In ko je na poti zagledal figovo drevo, je prišel k njemu, pa na njem ni našel nič, razen listja samega in mu rekel: »Naj odslej na tebi nikoli več ne zraste noben sad.« In figovo drevo je takoj ovenelo.

²⁰Ko so učenci to videli, so se čudili, rekoč: »Kako hitro je figovo drevo ovenelo!«

²¹Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: ›Če imate vero in ne dvomite, ne boste delali samo tega, kar je bilo storjeno figovemu drevesu, temveč tudi, če boste rekli tej gori: ›Bodi odstranjena in vržena v morje,‹ se bo to zgodilo.‹

²²In vse stvari, katerekoli boste verujoč prosili v molitvi, boste prejeli.«

²³In ko je prišel v tempelj, so k njemu, medtem ko je učil, prišli visoki duhovniki in starešine izmed ljudi ter rekli: »S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast?«

²⁴Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal eno besedo in če mi jo poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo delam te stvari.

²⁵Janezov krst, od kod je bil? Iz nebes ali od ljudi?« In med seboj so razpravljali, rekoč: »Če bomo rekli: ›Iz nebes;‹ nam bo rekel: ›Zakaj mu potem niste verjeli?‹

²⁶Toda če bomo rekli: ›Od ljudi,‹ se bojimo množice, kajti Janeza so vsi imeli za preroka.«

²⁷In odgovorili so Jezusu ter rekli: »Ne moremo povedati.« In rekel jim je: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo delam te stvari.

²⁸Toda kaj vi mislite? Neki človek je imel dva sinova. In prišel je k prvemu ter rekel: ›Sin, pojdi danes delat v moj vinograd.‹

²⁹Ta je odgovoril in rekel: ›Nočem,‹ toda kasneje se je pokesal in odšel.

³⁰In prišel je k drugemu ter rekel enako. Ta je odgovoril in rekel: ›Grem, gospod,‹ pa ni odšel.

³¹Kateri izmed njiju dveh je izvršil voljo svojega očeta?« Povedo mu: »Prvi.« Jezus jim reče: »Resnično, povem vam: ›Da pojdejo davkarji in vlačuge pred vami v Božje kraljestvo.

³²Kajti Janez je prišel k vam po poti pravičnosti, pa mu niste verjeli, toda davkarji in vlačuge so mu verjeli. Vi pa, ko ste to videli, se potem niste pokesali, da bi mu lahko verjeli.‹

³³Poslušajte še eno prispodobo: ›Bil je nek hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil naokoli in v njem izkopal vinsko stiskalnico in zgradil stolp in ga prepustil poljedelcem ter odšel v daljno deželo.

³⁴In ko se je približal čas sadu, je k poljedelcem poslal svoje služabnike, da bi lahko prejeli njegove sadove.

³⁵Poljedelci pa so njegove služabnike prijeli in enega pretepli in drugega ubili in še enega kamnali.

³⁶Ponovno pošlje druge služabnike, več kakor prvič, pa so jim storili enako.

³⁷Toda zadnjega od vseh je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹

³⁸Toda ko so poljedelci zagledali sina, so si med seboj rekli: ›Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine.‹

³⁹In zgrabili so ga in ga vrgli iz vinograda in ga usmrtili.

⁴⁰Kadar torej pride gospodar vinograda, kaj bo storil tem poljedelcem?‹«

⁴¹Rekli so mu: »Te zlobneže bo bedno uničil, svoj vinograd pa bo prepustil drugim poljedelcem, ki mu bodo povrnili sadove ob svojih pravih obdobjih.«

⁴²Jezus jim reče: »Mar niste nikoli brali v pismih: ›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu. To je Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‹

⁴³Zatorej vam pravim: ›Božje kraljestvo vam bo vzeto in dano narodu, ki prinaša njegove sadove.

⁴⁴In kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit. Toda na kogarkoli bo ta padel, tega bo zmlel v prah.‹«

⁴⁵In ko so visoki duhovniki in farizeji slišali njegove prispodobe, so zaznali, da je govoril o njih.

⁴⁶Toda ko so si prizadevali položiti roke nanj, so se zbali množice, ker so ga imeli za preroka.

Matej 21

¹In ko se približajo Jeruzalemu in pridejo v Betfago k Oljski gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca

²in jima reče: Pojdita v vas, ki je vama nasproti, in precej najdeta oslico privezano in žrebe ž njo: odvežita ju in pripeljita k meni.

³In če vama kdo kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju pošlje.

⁴To pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po proroku, ki pravi:

⁵„Povejte hčeri sionski: Glej, kralj tvoj prihaja k tebi krotak in sedi na oslici in žrebetu oslice pod jarmom“.

⁶In učenca gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal:

⁷pripeljeta oslico in žrebe. In položijo nanju oblačila svoja, in on sede nanje.

⁸Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves, ter jih steljejo po poti.

⁹In množice, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!

¹⁰In ko pride v Jeruzalem, se vznemiri vse mesto in govoré: Kdo je ta?

¹¹Ljudstvo pa pravi: Ta je prorok Jezus iz Nazareta v Galileji.

¹²In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali golobe,

¹³in jim reče: Pisano je: „Dom moj naj se imenuje dom molitve“, a vi delate iz njega razbojniško jamo.

¹⁴In pristopijo k njemu v templju slepci in hromci, in jih ozdravi.

¹⁵Ko pa vidijo višji duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke, da kličejo v templju in govoré: Hosana sinu Davidovemu! se razjeze

¹⁶in mu reko: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli brali: „Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo?“

¹⁷In jih pusti in gre ven iz mesta v Betanijo, in tu prenoči.

¹⁸Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.

¹⁹In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahne smokva takoj.

²⁰In videč to, se začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila smokva!

²¹Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje! se zgodi.

²²In vse, česarkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli.

²³In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k njemu višji duhovniki in starejšine ljudstva, govoreč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?

²⁴Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste, povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam.

²⁵Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi? Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: Če rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

²⁶Če pa rečemo: Od ljudi – se bojimo ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za proroka.

²⁷In odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

²⁸Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu!

²⁹On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre.

³⁰In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel.

³¹Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in nečistnice pred vami v kraljestvo Božje.

³²Kajti prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste skesali, da bi mu bili verjeli.

³³Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval.

³⁴Ko se pa približa čas sadu, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove.

³⁵A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega posujejo s kamenjem.

³⁶Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in ž njimi store ravno tako.

³⁷Potem pa pošlje k njim sina svojega, rekoč: Sina mojega se bodo bali.

³⁸Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo!

³⁹Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo.

⁴⁰Kadar pride torej gospodar vinogradov, kaj bo storil tem vinogradnikom?

⁴¹Reko mu: Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob svojem času.

⁴²Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismu: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu; od Gospoda se je to zgodilo, in čudno je v očeh naših“.

⁴³Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.

⁴⁴In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi.

⁴⁵In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike njegove, spoznajo, da govori o njih.

⁴⁶In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za proroka.