Matej 14 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Matej 14

¹§ Ob tistem času je Herod, vladar četrtinskega dela province, slišal o Jezusovem slôvesu

²in rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik. Obujen je od mrtvih in zato so se v njem naznanila mogočna dela.«

³Kajti Herod je prijel Janeza in ga zvezal ter ga posadil v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa.

⁴Kajti Janez mu je rekel: »Zate ni zakonito, da jo imaš.«

⁵Ko pa ga je skušal usmrtiti, se je zbal množice, ker so ga šteli za preroka.

⁶Toda ko je bil Herodov rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njimi in se dopadla Herodu.

⁷Nakar ji je ta s prisego obljubil dati, karkoli bi prosila.

⁸In ona je, prej poučena od svoje matere, rekla: »Daj mi tukaj, na velikem pladnju, glavo Janeza Krstnika.«

⁹In kralju je bilo žal. Kljub temu je zaradi prisege in teh, ki so z njim sedeli pri obedu, velel, da naj ji bo dana.

¹⁰In poslal je ter v ječi obglavil Janeza.

¹¹In njegova glava je bila prinesena na velikem pladnju ter dana gospodični in ona jo je odnesla svoji materi.

¹²In prišli so njegovi učenci in vzeli telo ter ga pokopali in odšli ter povedali Jezusu.

¹³Ko je Jezus slišal o tem, je od tam z ladjo ločeno odplul v zapuščen kraj. In ko je množica slišala o tem, mu je peš sledila iz mest.

¹⁴§ In Jezus je odšel naprej in zagledal veliko množico in bil prevzet s sočutjem do njih in ozdravil njihove bolne.

¹⁵In ko je bil večer, so k njemu prišli njegovi učenci, rekoč: »To je zapuščen kraj in čas je sedaj potekel. Pošlji množico proč, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živeža.«

¹⁶Toda Jezus jim je rekel: »Ni jim treba oditi proč, vi jim dajte jesti.«

¹⁷In rekli so mu: »Mi imamo tukaj samo pet hlebov in dve ribi.«

¹⁸Rekel je: »Prinesite jih sèm k meni.«

¹⁹In velel je množici, naj séde na travo in vzel je pet hlebov ter dve ribi in zroč k nebu, je blagoslovil in razlomil ter hlebe dal svojim učencem, učenci pa množici.

²⁰In vsi so jedli in bili nasičeni in od odlomkov, ki so ostali, so pobrali dvanajst polnih košar.

²¹In teh, ki so jedli, je bilo okoli pet tisoč mož, poleg žensk in otrok.

²²§ In Jezus je svoje učence nemudoma primoral, naj stopijo na ladjo in da gredo pred njim na drugo stran, sam pa je medtem odpustil množice.

²³In ko je odpustil množice, je sam posebej odšel na goro, da moli. In ko je prišel večer, je bil tam sam.

²⁴Toda ladja je bila sedaj na sredi morja, premetavana z valovi, kajti bil je nasproten veter.

²⁵In ob četrti nočni straži je Jezus šel proti njim, hodeč po morju.

²⁶In ko so ga učenci zagledali hoditi po morju, so bili prestrašeni, rekoč: »To je duh.« In od strahu so zakričali.

²⁷Toda Jezus jim je nemudoma spregovoril, rekoč: »Bodite dobre volje, jaz sem, ne bojte se.«

²⁸In Peter mu je odgovoril ter rekel: »Gospod, če si ti, mi zaukaži po vodi priti k tebi.«

²⁹In on je rekel: »Pridi.« In ko je Peter prišel dol iz ladje, da pride k Jezusu, je hodil po vodi.

³⁰Toda ko je videl silovitost vetra, je bil prestrašen. In ko se je začel utapljati, je zavpil, rekoč: »Gospod, reši me.«

³¹In Jezus je takoj iztegnil svojo roko ter ga prijel in mu rekel: »Oh ti maloveren, zakaj si podvomil?«

³²In ko sta prišla na ladjo, je veter ponehal.

³³Potem so prišli oni, ki so bili na ladji in ga oboževali, rekoč: »Resnično, ti si Božji Sin.«

³⁴In ko so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret.

³⁵In ko so ljudje tega kraja dobili spoznanje o njem, so razposlali v vso to pokrajino naokoli in privedli k njemu vse, ki so bili bolni,

³⁶in rotili so ga, da bi se lahko samo dotaknili obšiva njegove obleke in prav vsi, ki so se ga dotaknili, so postali popolnoma zdravi.

Matej 14

¹V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,

²ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in zato delujejo čudežne moči v njem.

³Herod je bil namreč Janeza ujel in ga vklenil in posadil v ječo zaradi Herodiade, svojega brata Filipa žene.

⁴Zakaj Janez mu je dejal: Ni ti je dovoljeno imeti.

⁵In hotel ga je umoriti, ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za proroka.

⁶Ko pa je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodiadina hči pred družbo in ugodila Herodu;

⁷zato ji s prisego obljubi dati, karkoli bi prosila.

⁸Ona pa, poučena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo Janeza Krstnika.

⁹In kralju se užali, toda zavoljo prisege in gostov ji ukaže dati.

¹⁰In pošlje odsekat Janezu v ječi glavo.

¹¹In prineso glavo njegovo v skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji.

¹²In pridejo učenci njegovi, vzamejo truplo in ga pokopljejo, ter pridejo in sporoče Jezusu.

¹³Ko pa Jezus to zasliši, odrine odtod na ladji v pust kraj, da bi bil na samem. In ko množice to zvedo, pridejo peš za njim iz mest.

¹⁴In Jezus izide in ugleda veliko množico, in zasmilijo se mu ter ozdravi njih bolnike.

¹⁵Ko se pa zvečeri, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten in ura že pozna, razpusti množice, da odidejo v vasi in si kupijo živeža.

¹⁶Jezus pa jim reče: Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.

¹⁷Oni mu pa reko: Nimamo tu več nego pet hlebov in dve ribi.

¹⁸On pa veli: Prinesite mi jih sem!

¹⁹Ter ukaže množici, naj sedejo po travi, in vzame petero hlebov in tisti dve ribi, pogleda v nebo in blagoslovi ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu.

²⁰In jedli so vsi in se nasitili, in pobrali so ostale kosce, polnih dvanajst košev.

²¹Bilo jih je pa, ki so jedli, kakih pet tisoč mož, brez žen in otrok.

²²In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se sami prepeljejo na drugo stran, on pa medtem razpusti množice.

²³In razpustivši množice, odide sam posebe na goro molit. Ko pa nastane noč, je bil tu sam.

²⁴Ladja pa je plula že sredi morja, in valovi so jo premetavali, kajti veter je bil nasproten.

²⁵Ob četrti straži po noči pa odide Jezus k njim, hodeč po morju.

²⁶In ko ga učenci ugledajo hodečega po morju, se ustrašijo in reko: Prikazen je! in od strahu zakriče.

²⁷Jezus pa jih takoj ogovori in reče: Bodite srčni! Jaz sem, ne bojte se!

²⁸Peter mu pa odgovori in reče: Gospod, če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi po vodi.

²⁹On pa veli: Pridi! In Peter stopi iz ladje in gre po morju, da pride k Jezusu.

³⁰Ko pa vidi, da je veter močan, se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije, rekoč: Gospod, otmi me!

³¹Jezus pa precej iztegne roko in ga prime ter mu reče: Malovernež, čemu si dvomil?

³²In ko stopita v ladjo, veter utihne.

³³Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo ter se mu poklonijo, govoreč: Resnično si Sin Božji!

³⁴In se prepeljejo in pristanejo v Genezaretu.

³⁵In ko ga spoznajo možje tega kraja, pošljejo po vsej tisti okolici, in mu prineso vse bolnike

³⁶in ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke njegove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.