Marko 5

¹In prišli so preko, na drugo stran morja, v deželo Géračanov.

²In ko je prišel z ladje, ga je takoj srečal tisti iz grobnic, človek z nečistim duhom,

³ki je imel svoje prebivališče med grobnicami; in noben človek ga ni mogel zvezati, ne, niti z verigami ne,

⁴zato ker je bil pogosto zvezan z okovi in verigami, pa je verige potrgal narazen in okove razbil na koščke; niti ga noben človek ni mogel obvladati.

⁵In vedno, ponoči in podnevi, je bil po gorah ter v grobnicah in kričal ter samega sebe rezal s kamni.

⁶Toda ko je od daleč zagledal Jezusa, je stekel in ga oboževal

⁷in z močnim glasom zakričal ter rekel: »Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin najvišjega Boga? Zaklinjam te pri Bogu, da me ne mučiš.«

⁸Kajti rekel mu je: »Pridi ven iz človeka, ti nečisti duh.«

⁹In vprašal ga je: »Kakšno je tvoje ime?« On pa je odgovoril, rekoč: »Moje ime je Legija, ker nas je veliko.«

¹⁰In zelo ga je rotil, da jih ne bi poslal proč, ven iz dežele.

¹¹Tam je bila torej, blizu gorá, velika čreda svinj, ki so se pasle.

¹²In vsi hudiči so ga rotili, rekoč: »Pošlji nas v svinje, da bomo lahko vstopili vanje.«

¹³Jezus jim je nemudoma dal dovoljenje. In nečisti duhovi so odšli ven ter vstopili v svinje, in čreda je silovito stekla navzdol po strmini v morje (bilo jih je okoli dva tisoč) in so se zadušile v morju.

¹⁴In tisti, ki so pasli svinje, so pobegnili in to povedali v mestu in na deželi. In ti so odšli, da vidijo, kaj je bilo to, kar se je zgodilo.

¹⁵In prišli so k Jezusu ter zagledali tega, ki je bil obseden s hudičem in imel legijo, kako je sedel oblečen in pri zdravi pameti; in bili so prestrašeni.

¹⁶Tisti, ki so to videli, so jim povedali, kako se je pripetilo temu, ki je bil obseden s hudičem in tudi glede svinj.

¹⁷In začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev.

¹⁸Ko je prišel na ladjo, ga je ta, ki je bil obseden s hudičem, prosil, da bi bil lahko z njim.

¹⁹Vendar mu Jezus ni dovolil, temveč mu reče: »Pojdi domov k svojim prijateljem in jim povej, kako velike stvari je Gospod storil zate in je imel sočutje do tebe.«

²⁰In ta je odšel ter v Deseteromestju začel razglašati, kako velike stvari je Jezus storil zanj, in vsi ljudje so se čudili.

²¹Ko je Jezus z ladjo ponovno prešel na drugo stran, se je k njemu zbralo mnogo ljudi; bil pa je blizu morja.

²²In glej, prihajal je eden izmed predstojnikov sinagoge, Jaír po imenu; in ko ga je ta zagledal, je padel k njegovim stopalom

²³in ga silno rotil, rekoč: »Moja majhna hčerka leži na točki smrti. Prosim te, pridi in nanjo položi svoje roke, da bo lahko ozdravljena in da bo živela.«

²⁴In Jezus je odšel z njim in sledilo mu je veliko ljudi ter pritiskalo nanj.

²⁵In neka ženska, ki je imela dvanajst let težavo s krvjo

²⁶in je od mnogih zdravnikov pretrpela mnoge stvari in porabila vse, kar je imela, pa se ni nič izboljšalo, temveč raje postalo huje,

²⁷je, ko je slišala o Jezusu, prišla v gnečo za njim in se dotaknila njegove obleke.

²⁸Kajti rekla je: »Če se lahko samo dotaknem njegovih oblek, bom zdrava.«

²⁹In studenec njene krvi je bil nemudoma posušen; in v svojem telesu je začutila, da je bila ozdravljena od te nadloge.

³⁰Jezus pa je v sebi takoj vedel, da je iz njega odšla moč, se v gneči obrnil in rekel: »Kdo se je dotaknil mojih oblačil?«

³¹Njegovi učenci pa so mu rekli: »Množico vidiš, ki pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹«

³²Pogledal je naokoli, da bi videl tisto, ki je storila to stvar.

³³Toda ženska, prestrašena in trepetajoča, ker je vedela, kaj se je v njej zgodilo, je pristopila in padla dol pred njim ter mu povedala vso resnico.

³⁴In rekel ji je: »Hči, tvoja vera te je naredila zdravo; pojdi v miru in bodi ozdravljena od svoje nadloge.«

³⁵Medtem ko je še govoril, je od hiše predstojnika sinagoge prišel nekdo, ki je rekel: »Tvoja hči je mrtva, zakaj še vedno vznemirjaš Učitelja?«

³⁶Brž ko je Jezus slišal besedo, ki je bila izgovorjena, reče predstojniku sinagoge: »Ne boj se, samo veruj.«

³⁷In nobenemu človeku ni dovolil, da mu sledi, razen Petru in Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.

³⁸In pride v hišo predstojnika sinagoge in vidi hrup ter te, ki so jokali in silno tarnali.

³⁹In ko je vstopil, jim reče: »Zakaj delate ta trušč in jok? Gospodična ni mrtva, temveč spi.«

⁴⁰In smejali so se mu do norčevanja. Toda ko jih je vse postavil ven, vzame očeta in mater od gospodične in te, ki so bili z njim in vstopi tja, kjer je ležala gospodična.

⁴¹In gospodično je prijel za roko ter ji rekel: »Talíta kumi,« kar je prevedeno: »Gospodična,« rečem ti, »vstani.«

⁴²In gospodična je nemudoma vstala ter hodila, kajti bila je stara dvanajst let. Oni pa so bili osupli z veliko osuplostjo.

⁴³In strogo jim je naročil, naj noben človek ne izve za to; in velel je, da naj ji bo nekaj dano za jesti.

Marko 5

¹In pridejo na drugo stran morja, v pokrajino Gerazenov.

²In precej, ko stopi iz ladje, ga sreča človek iz grobov, ki je imel nečistega duha

³in mu je bilo prebivališče po grobih; in tudi z verigo ga ni mogel nihče več zvezati;

⁴bil je namreč velikokrat zvezan z oklepi in verigami, pa je verige potrgal in oklepe razdrobil, in nihče ga ni mogel ukrotiti;

⁵in vedno, po noči in po dnevi, je bival po gorah in po grobih ter kričal in se bil s kamenjem.

⁶Ko pa ugleda Jezusa oddaleč, priteče ter se mu prikloni

⁷in na ves glas kričeč, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!

⁸Pravil mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka!

⁹In ga vpraša: Kako ti je ime? In mu reče: Legijon mi je ime, ker nas je mnogo.

¹⁰In prosi ga zelo, naj jih ne izžene iz tega kraja.

¹¹Bila je pa tam pri gori velika čreda svinj, ki so se pasle.

¹²In zaprosijo ga, rekoč: Pošlji nas v te svinje, da gremo vanje.

¹³In Jezus jim dovoli. In nečisti duhovi izidejo in gredo v svinje, in zakadi se čreda, kakih dvatisoč, z brega v morje, ter potonejo v morju.

¹⁴In njih pastirji pobegnejo in oznanijo to v mestu in po deželi. In prebivalci gredo pogledat, kaj bi bilo to, kar se je zgodilo.

¹⁵In pridejo k Jezusu in ugledajo obsedenca, da sedi in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legijon; in preplašijo se.

¹⁶In tisti, ki so videli, jim pripovedujejo, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.

¹⁷In začno ga prositi, naj odide iz njih krajev.

¹⁸In ko stopi v ladjo, ga zaprosi oni, ki je bil obseden, da sme ostati ž njim.

¹⁹Jezus pa mu ne dopusti, ampak mu reče: Pojdi na svoj dom k svojcem in oznani jim, koliko ti je storil Gospod in kako se te je usmilil.

²⁰In odide in začne oznanjevati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

²¹In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, se zbere pri njem velika množica; in bil je pri morju.

²²In glej, eden načelnikov shodnice, po imenu Jair, pride, in ko ga ugleda, mu pade pred noge

²³in ga zelo prosi, rekoč: Hčerka mi umira, pridi, položi nanjo roke, da ozdravi in živi.

²⁴In odide ž njim; in velika množica ga spremlja in ga stiskajo.

²⁵In žena, ki je imela krvotok dvanajst let

²⁶in je veliko pretrpela od mnogih zdravnikov in potrošila vse svoje, pa ji ni nič pomagalo, ampak še huje je bilo:

²⁷pride, ko je slišala o Jezusu, med množico odzadaj in se dotakne obleke njegove.

²⁸Reče si namreč: Če se dotaknem le obleke njegove, ozdravim.

²⁹In precej usahne vir krvi njene, in čuti v telesu, da je ozdravela od svoje nadloge.

³⁰In Jezus precej spozna pri sebi, da je šla moč iz njega, in obrnivši se med množico, reče: Kdo se je dotaknil moje obleke?

³¹In reko mu učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?

³²In ozira se okoli, da bi ugledal tisto, ki je to storila.

³³Žena pa, vedoč, kaj se ji je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi in pade pred njim in mu pove vso resnico.

³⁴On ji pa reče: Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.

³⁵Ko še govori, pridejo od načelnika shodnice, rekoč: Hči tvoja je umrla, čemu še nadleguješ učenika?

³⁶Jezus pa zasliši to besedo, ko so jo povedali, in reče načelniku shodnice: Ne boj se, le veruj!

³⁷In ne pusti, da bi ga kdo spremljal, razen Peter in Jakob in Janez, Jakobov brat.

³⁸In pridejo v hišo načelnikovo, in vidi hrupno zmešnjavo ter da silno jokajo in žalujejo.

³⁹In ko vnide, jim reče: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, marveč spi!

⁴⁰A oni se mu posmehujejo. On pa izžene vse in vzame s seboj otrokovega očeta in mater in svoje spremljevalce ter gre noter, kjer je deklica ležala.

⁴¹In prijemši deklico za roko, ji veli: Talita kumi, to se pravi: Deklica, pravim ti, vstani!

⁴²In precej vstane deklica in hodi; imela je namreč dvanajst let. In precej se začudijo na vso moč.

⁴³In zapove jim strogo, da nihče ne zve tega, in naroči, naj ji dado jesti.