Luka 17

¹Potem je rekel učencem: »Ni mogoče, da prestopki ne bi prišli, toda gorje tistemu, po katerem bodo prišli!

²Bolje bi bilo zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu, on sam pa vržen v morje, kakor da bi pohujšal enega od teh malčkov.

³Pazite se: ›Če se tvoj brat prekrši zoper tebe, ga oštej; če pa se pokesa, mu odpusti.

⁴In če se sedemkrat dnevno prekrši zoper tebe in se sedemkrat dnevno ponovno obrne k tebi, rekoč: ›Kesam se,‹ mu boš odpustil.‹«

⁵In apostoli so rekli Gospodu: »Povečaj našo vero.«

⁶Gospod pa je rekel: »Če bi imeli vero kakor zrno gorčičnega semena, bi lahko rekli temu drevesu črne murve: ›Bodi izruvana s korenino in bodi posajena v morje‹ in bi vam bila pokorna.

⁷Toda kdo izmed vas, ki ima služabnika, ki orje ali pase živino, mu bo v kratkem, ko pride iz polja, rekel: ›Pojdi in sedi k obedu?‹

⁸In ali mu ne bo raje rekel: ›Pripravi mi nekaj, da bom lahko večerjal in se opaši ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, potem pa boš ti jedel in pil?‹

⁹Mar se bo zahvalil temu služabniku, ker je storil stvari, ki so mu bile ukazane? Menim, da ne.

¹⁰Tako tudi vi, ko boste naredili vse te stvari, ki so vam ukazane, recite: ›Nekoristni služabniki smo. Naredili smo to, kar je bila naša dolžnost, da storimo.‹«

¹¹In pripetilo se je, ko je šel v Jeruzalem, da je šel čez sredo Samarije in Galileje.

¹²In ko je vstopil v neko vas, ga je tam srečalo deset mož, ki so bili gobavi, ki so stali daleč stran

¹³in povzdignili so svoje glasove ter rekli: »Jezus, Učitelj, usmili se nas.«

¹⁴In ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite, pokažite se duhovnikom.« In pripetilo se je, da ko so šli, so bili očiščeni.

¹⁵In ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je obrnil nazaj in z močnim glasom slavil Boga

¹⁶in pri njegovih stopalih je padel dol na svoj obraz in mu dal zahvalo; in ta je bil Samarijan.

¹⁷In Jezus odgovori ter reče: »Mar ni bilo tu deset očiščenih? Toda kje je onih devet?

¹⁸Nikogar ni najti, ki bi se vrnil, da izroči slavo Bogu, razen tega tujca.«

¹⁹§ In rekel mu je: »Vstani, pojdi svojo pot, tvoja vera te je naredila zdravega.«

²⁰In ko so ga farizeji povprašali, kdaj naj bi prišlo Božje kraljestvo, jim je odgovoril in rekel: »Božje kraljestvo ne prihaja z opazovanjem,

²¹§ tudi ne bodo rekli: ›Glejte, tukaj!‹ ali: ›Glejte tam!‹ kajti glejte, Božje kraljestvo je znotraj vas.«

²²Učencem pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli.

²³In govorili vam bodo: ›Glejte tukaj‹ ali: ›Glejte tam.‹ Ne hodite za njimi niti jim ne sledite.

²⁴Kajti kakor bliskanje, ki zasveti iz enega konca pod nebom, sveti do drugega konca pod nebom, tako bo tudi Sin človekov na svoj dan.

²⁵Toda najprej mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavržen od tega rodu.

²⁶In kakor je bilo v Noetovih dneh, takó bo tudi v dneh Sina človekovega.

²⁷Jedli so, pili, poročali so žene, dane so bile v zakon, vse do dne, ko je Noe vstopil v barko in je prišla poplava ter jih vse uničila.

²⁸Podobno bo, kot je bilo v Lotovih dneh; jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili, zidali;

²⁹toda istega dne, ko je Lot odšel iz Sódome, sta z neba deževala ogenj in žveplo ter jih vse uničila.

³⁰Točno takó bo na dan, ko se razodene Sin človekov.

³¹Na tisti dan naj tisti, ki bo na hišni strehi in njegove stvari v hiši, ne pride dol, da jih vzame proč; in kdor je na polju, naj se prav tako ne vrača nazaj.

³²Spomnite se Lotove žene.

³³Kdorkoli si bo prizadeval rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdorkoli pa bo izgubil svoje življenje, ga bo ohranil.

³⁴Povem vam, v tej noči bosta dva človeka na eni postelji; eden bo vzet, drugi pa puščen.

³⁵Dve ženski bosta skupaj mleli; ena bo vzeta, druga pa puščena.

³⁶§ Dva moža bosta na polju; eden bo vzet, drugi pa puščen.«

³⁷In odgovorili so mu ter rekli: »Kje, Gospod?« In on jim je rekel: »Kjerkoli je telo, tam bodo orli zbrani skupaj.«

Luka 17

¹Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da ne bi bilo prilik za pohujšanje; toda gorje tistemu, po katerem prihajajo.

²Bolje bi mu bilo, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, nego da pohujša enega teh malih.

³Varujte se! Ako se pregreši brat tvoj, posvari ga; in če se izpokori, odpusti mu.

⁴In če se pregreši sedemkrat na dan zoper tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe, rekoč: Žal mi je! odpusti mu.

⁵Reko pa apostoli Gospodu: Pomnoži nam vero!

⁶Gospod pa reče: Ako bi imeli vero, kolikšno je gorčično zrno, bi rekli tej murvi: Izderi se in presadi se v morje! in poslušala bi vas.

⁷Kdo izmed vas ima pa hlapca, ki orje ali pase, da bi mu, kadar pride s polja, rekel: Precej pojdi in sedi za mizo!

⁸Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar bom večerjal, in opaši se ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, in potem jej in pij ti?

⁹Ali se mar zahvali hlapcu, da je storil, kar mu je bilo ukazano? Nikar.

¹⁰Tako tudi vi, kadar storite vse, kar vam je ukazano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.

¹¹In zgodi se ob njegovem potovanju v Jeruzalem, da gre sredi med Samarijo in Galilejo.

¹²In ko pride v neko vas, ga sreča deset gobavih mož, ki so stali oddaleč.

¹³In ti povzdignejo glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas!

¹⁴In ko jih ugleda, jim reče: Pojdite, pokažite se duhovnikom! In zgodi se, ko so šli, so bili očiščeni.

¹⁵Eden pa izmed njih, ko je videl, da je ozdravel, se vrne, hvaleč Boga z močnim glasom,

¹⁶in pade na obraz pred noge njegove ter se mu zahvali; in ta je bil Samarijan.

¹⁷Odgovori pa Jezus in reče: Ali jih ni bilo deset očiščenih, kje pa je onih devet?

¹⁸Ali ni nobenega drugega, ki bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen tega tujca?

¹⁹In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja te je rešila.

²⁰Ko ga pa vprašajo farizeji, kdaj pride kraljestvo Božje, jim odgovori in reče: Kraljestvo Božje ne pride, vzbujajoč pozornost;

²¹tudi ne poreko: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti, glejte, kraljestvo Božje je sredi vas.

²²Reče pa učencem: Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega od dni Sina človekovega, in ne boste videli.

²³In poreko vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne hodite tja in tudi ne sledite jim.

²⁴Zakaj kakor blisk, ki švigne z enega kraja neba in se zasveti do drugega kraja neba, tako bode Sin človekov v dan svoj.

²⁵Ali poprej mora veliko pretrpeti in zavržen biti od tega rodu.

²⁶In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega:

²⁷jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil.

²⁸Enako tudi, kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so;

²⁹ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo.

³⁰Ravno tako bode tisti dan, ko se razodene Sin človekov.

³¹Tisti dan, kdor bo na strehi, a orodje njegovo v hiši, naj ne stopa doli, da ga vzame; in kdor bo na polju, naj se tudi ne ozira na to, kar je zadaj.

³²Spominjajte se žene Lotove!

³³Kdorkoli hoče dušo svojo ohraniti, jo izgubi; a kdor jo izgubi, ji pomore v življenje.

³⁴Pravim vam: Tisto noč bodeta dva na eni postelji: eden bo vzet, a drugi puščen.

³⁵Dve bosta mleli skupaj: ena bo vzeta, a druga puščena.

³⁶§ Dva bosta na njivi: eden bo vzet, a drugi puščen.

³⁷In odgovarjajoč mu, reko: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.