Jozue 6

¹Torej Jeriha je bila strogo zaprta zaradi Izraelovih otrok. Nihče ni odšel ven in nihče ni prišel noter.

²Gospod je rekel Józuetu: »Poglej, v tvojo roko sem izročil Jeriho in njenega kralja in močne junaške može.

³Obdali boste mesto, vsi vi bojevniki in enkrat obhodili mesto. Tako boste počeli šest dni.

⁴Sedem duhovnikov bo pred skrinjo nosilo sedem šofarjev iz ovnovih rogov, in sedmi dan boste sedemkrat obkrožili mesto in duhovniki bodo zatrobili s šofarji.

⁵In zgodilo se bo, da ko bodo z ovnovim rogom naredili dolgo trobljenje in ko zaslišite zvok šofarja, naj vse ljudstvo zavpije z velikim krikom in mestno obzidje bo plosko padlo dol in ljudstvo se bo povzpelo, vsak človek naravnost pred seboj.«

⁶Nunov sin Józue je poklical duhovnike ter jim rekel: »Vzdignite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj pred Gospodovo skrinjo nosi sedem šofarjev iz ovnovih rogov.«

⁷Ljudstvu pa je rekel: »Pojdite naprej in obkrožite mesto in naj tisti, ki je oborožen, gre naprej pred Gospodovo skrinjo.«

⁸Pripetilo se je, ko je Józue govoril ljudstvu, da je sedem duhovnikov, nosečih sedem šofarjev iz ovnovih rogov, šlo naprej pred Gospodom in trobilo s šofarji in skrinja Gospodove zaveze jim je sledila.

⁹Oboroženi možje so šli pred duhovniki, ki so trobili na šofarje in zadnja straža je prišla za skrinjo. Duhovniki pa so hodili in trobili s šofarji.

¹⁰Józue je zapovedal ljudstvu, rekoč: »Ne boste kričali niti naredili nobenega hrupa z vašim glasom niti ne bo nobena beseda izšla iz vaših ust do dneva, ko vam zapovem kričati; potem boste kričali.«

¹¹Tako je Gospodova skrinja obkrožila mesto, ga enkrat obhodila in prišli so v tabor in prenočili v taboru.

¹²Józue je vstal zgodaj zjutraj in duhovniki so dvignili Gospodovo skrinjo.

¹³Sedem duhovnikov, ki so pred Gospodovo skrinjo nosili sedem šofarjev iz ovnovih rogov, je nenehno hodilo naprej in trobilo s šofarji in oboroženi možje so šli pred njimi, toda zadnja straža je prišla za Gospodovo skrinjo, duhovniki hodeč naprej in trobeč s šofarji.

¹⁴Drugi dan so enkrat obkrožili mesto in se vrnili v tabor. Tako so počeli šest dni.

¹⁵Na sedmi dan se je pripetilo, da so vstali zgodaj, ob jutranjem svitanju in na isti način sedemkrat obkrožili mesto. Samo ta dan so mesto obkrožili sedemkrat.

¹⁶Pripetilo se je sedmič, ko so duhovniki zatrobili s šofarji, da je Józue rekel ljudstvu: »Kričite, kajti Gospod vam je dal mesto.

¹⁷Mesto bo prekleto Gospodu, celó to in vse, kar je v njem. Samo pocestnica Rahába bo živela, ona in vsi, ki so z njo v hiši, ker je skrila poslanca, ki smo ju poslali.

¹⁸Vi pa se zagotovo zadržite pred prekleto stvarjo, da se ne bi naredili preklete, ko vzamete od preklete stvari in naredite tabor Izraelcev prekletstvo in ga vznemirite.

¹⁹Toda vse srebro, zlato in posode iz brona in železa so posvečeni Gospodu. Pridejo naj v Gospodovo zakladnico.«

²⁰Tako je ljudstvo zakričalo, ko so duhovniki zatrobili s šofarji in pripetilo se je, ko je ljudstvo zaslišalo zvok šofarja in je ljudstvo zavpilo z velikim krikom, da je obzidje plosko padlo dol, tako da je ljudstvo odšlo gor v mesto, vsak mož naravnost pred seboj in zavzeli so mesto.

²¹Popolnoma so uničili vse, kar je bilo v mestu, tako moškega kakor žensko, mladega, starega, vola, ovco in osla, z ostrino meča.

²²Toda Józue je rekel dvema možema, ki sta ogledovala deželo: »Pojdita v hišo pocestnice in od tam privedita žensko in vse, kar ima, kakor sta ji prisegla.«

²³Mladeniča, ki sta bila oglednika, sta vstopila in privedla ven Rahábo, njenega očeta, njeno mater, njene brate in vse, kar je imela in ven sta privedla vse njeno sorodstvo in jih pustila zunaj tabora Izraelcev.

²⁴Mesto pa so požgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem. Samo srebro, zlato in posode iz brona in iz železa, so dali v zakladnico Gospodove hiše.

²⁵Józue je rešil pocestnico Rahábo živo in družino njenega očeta in vse, kar je imela. V Izraelu prebiva do današnjega dne, ker je skrila poslanca, ki ju je Józue poslal, da ogledata Jeriho.

²⁶Ob tistem času jih je Józue zaprisegel, rekoč: »Preklet bodi mož pred Gospodom, ki dvigne in pozida to mesto Jeriho. Njen temelj bo položil v svojem prvorojencu in v njegovem najmlajšem sinu bo postavil njena velika vrata.«

²⁷Tako je bil Gospod z Józuetom in njegova slava je bila razglašena po vsej deželi.

Jozue 6

¹Jeriho pa so zaprli in ostalo je zaprto zavoljo sinov Izraelovih: nihče ni šel ven in nihče noter.

²In Gospod reče Jozuetu: Poglej, dal sem ti v roko Jeriho in kralja in junaške može njegove.

³Obkrožite torej mesto, vsi vojščaki, gredoč okoli mesta enkrat. Tako napravi šest dni,

⁴in sedem duhovnikov naj nese pred skrinjo sedem jubilejskih trobent; sedmi dan pa obkrožite mesto sedemkrat, in duhovniki naj trobijo na trobente.

⁵In kadar bodo zategnjeno trobili na jubilejsko trobento in zaslišite glas trobente, tedaj naj zavpije vse ljudstvo z močnim glasom: in mestno obzidje se podere na svojem kraju, in ljudstvo naj vstopi noter, vsak naravnost tja pred sabo.

⁶Nato pokliče Jozue, sin Nunov, duhovnike in jim reče: Vzdignite skrinjo zaveze, in sedem duhovnikov naj nese sedem jubilejskih trobent pred skrinjo Gospodovo.

⁷Ljudstvu pa veli: Vstanite in pojdite okoli mesta, in oboroženci naj gredo pred skrinjo Gospodovo.

⁸In zgodilo se je tako: ko naroči Jozue ljudstvu, gre naprej sedem duhovnikov, nesoč sedem jubilejskih trobent pred Gospodom, in trobijo s trobentami, in skrinja Gospodova je šla za njimi.

⁹In oboroženci gredo pred duhovniki, ki trobijo s trobentami, in zadnji voj gre za skrinjo, in neprestano trobijo s trobentami.

¹⁰Jozue pa zapove ljudstvu in reče: Ne napravite bojnega krika, tudi naj se ne sliši glas vaš; še beseda naj ne pride iz vaših ust do dne, ko vam bom velel kričati; tedaj zaženite bojni krik!

¹¹Tako je šla skrinja Gospodova okoli mesta enkrat; in prišli so zopet v tabor in ondi prenočili.

¹²In Jozue vstane zjutraj zgodaj, in duhovniki neso skrinjo Gospodovo,

¹³in sedem duhovnikov nese sedem trobent milostnega leta pred skrinjo Gospodovo in gredoč trobijo neprestano s trobentami, in oboroženci gredo pred njimi, zadnji voj pa gre za skrinjo Gospodovo, in neprestano trobijo.

¹⁴Tako so drugi dan šli okoli mesta enkrat in se zopet vrnili v tabor. Enako so delali šest dni.

¹⁵Ali sedmi dan, ob jutranjem svitu, vstanejo zgodaj in gredo po istem načinu okoli mesta sedemkrat; samo tisti dan so obkrožili mesto sedemkrat.

¹⁶In sedmi pot, ko duhovniki trobijo s trobentami, veli Jozue ljudstvu: Napravite bojni krik, zakaj Gospod vam je dal mesto.

¹⁷Mesto pa in vse, kar je v njem, bodi v prokletje za Gospoda; samo Rahabo nečistnico ohranite živo, njo in vse, ki so ž njo v hiši, zato ker je skrila sla, ki smo ju bili poslali.

¹⁸Vi pa se varujte prokletega, da ne bi, ko ste ga naredili v prokletje, vzeli česa iz prokletega in bi spravili tabor Izraelov v prokletje in v nesrečo.

¹⁹Toda vse srebro in zlato in bronaste in železne posode so svete Gospodu, pridejo naj v Gospodov zaklad.

²⁰Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik, in trobili so na trobente. In ko je ljudstvo čulo glas trobente in zagnalo močan bojni krik, se je podrlo obzidje na svojem kraju, in ljudstvo je stopilo gori v mesto, vsak naravnost pred sabo, in zavzeli so mesto.

²¹In s prokletjem so uničili vse, kar je bilo v mestu, može in žene, mlade in stare, vole, ovce in osle, z ostrino meča.

²²Jozue pa reče tistima dvema možema, ki sta ogledala deželo: Stopita v hišo tiste nečistnice in odpeljita odondod ženo z vsemi njenimi, kakor sta ji prisegla.

²³In ta dva mladeniča, oglednika, gresta noter in odpeljeta Rahabo venkaj, tudi njenega očeta in mater in njene brate in vse, kar jih je imela, vse sorodništvo njeno peljeta na plano; in pusté jih zunaj Izraelovega taborišča.

²⁴Mesto pa so sežgali z ognjem in vse, kar je bilo v njem; samo srebro in zlato in bronasto in železno posodo so deli v zakladnico hiše Gospodove.

²⁵A Rahabo nečistnico in njenega očeta rodbino in vse njene je Jozue ohranil v življenju; in prebivala je v Izraelu do današnjega dne, ker je bila skrila sla, ki ju je Jozue poslal ogledovat Jeriho.

²⁶Tisti čas je prisegel Jozue in rekel: Proklet bodi pred Gospodom mož, ki vstane, da sezida to mesto Jeriho: ko mu položi podstavo, naj izgubi prvorojenca svojega, in ko mu postavi vrata, naj izgubi svojega najmlajšega!

²⁷Tako je bil Gospod z Jozuetom, in glas o njem je šel po vsej zemlji.