Jozue 11

¹Pripetilo se je, ko je Jabín, kralj iz Hacórja, slišal te stvari, da je poslal k Jobábu, kralju Madóna in h kralju Šimróna in h kralju Ahšáfa

²in h kraljem, ki so bili na severu gora in na ravninah južno od Kinérota in v dolino in na meje Dora na zahodu

³in h Kánaancem na vzhodu in na zahodu in k Amoréjcem in k Hetejcem in k Perizéjcem in k Jebusejcem po gorah in k Hivéjcem pod Hermonom v deželi Micpa.

⁴In odšli so ven, oni in vse njihove vojske z njimi, mnogo ljudstva, po številu celo kakor peska, ki je na morski obali, s konji in zelo mnogimi bojnimi vozovi.

⁵Ko so se vsi ti kralji srečali skupaj, so prišli in se skupaj utaborili pri vodah Meróma, da se borijo zoper Izrael.

⁶Gospod je rekel Józuetu: »Ne bodi prestrašen zaradi njih, kajti jutri ob tem času jih bom vse umorjene izročil pred Izraela. Njihovim konjem boš prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove sežgal z ognjem.«

⁷Tako je zoper njih nenadoma prišel Józue in vse bojno ljudstvo z njim pri vodah Meróa in padli so nanje.

⁸Gospod jih je izročil v roko Izraela, ki jih je udaril in pregnal do vélikega Sidóna in do Misrefót Majima in vzhodno k dolini Micpe in udarjali so jih, dokler niso pustili nikogar preostati.

⁹Józue jim je storil, kakor mu je Gospod zaukazal. Njihovim konjem je prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove zažgal z ognjem.

¹⁰Józue se je ob tistem času obrnil nazaj in zavzel Hacór in njihovega kralja udaril z mečem, kajti Hacór je bil prej poglavar vseh tistih kraljestev.

¹¹Vse duše, ki so bile v njem, so udarili z ostrino meča; popolnoma so jih uničili, tam ni ostal nihče, da diha. In Hacór je požgal z ognjem.

¹²Vsa mesta tistih kraljev in vse kralje izmed njih je Józue zajel in jih udaril z ostrino meča in jih popolnoma uničil, kakor je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes.

¹³Toda kar se tiče mest, ki so mirovala v svoji moči, pa Izrael ni požgal nobenega izmed njih, razen samo Hacór; ki ga je požgal Józue.

¹⁴Ves plen teh mest in živino so si Izraelovi otroci vzeli za plen, toda vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso uničili niti niso pustili nobenega da diha.

¹⁵Kakor je Gospod zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes zapovedal Józuetu in tako je storil Józue. Ničesar ni pustil nenarejenega, od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

¹⁶Tako je Józue zavzel vso tisto deželo, hribe in vso južno deželo, vso deželo Gošen, dolino in ravnino, Izraelovo goro in dolino te iste,

¹⁷torej od gore Halak, ki gre gor k Seírju, celo do Báal Gada v libanonski dolini pod goro Hermon. Zajel je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil.

¹⁸Józue je dolgo časa bojeval vojno z vsemi tistimi kralji.

¹⁹Tam ni bilo mesta, ki bi z Izraelovimi otroki sklenilo mir, razen Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna. Vse druge so zavzeli v bitki.

²⁰Kajti to je bilo od Gospoda, da zakrkne njihova srca, da bi prišli v boj zoper Izrael, da bi jih lahko popolnoma uničil in da ne bi imeli naklonjenosti, temveč da bi jih lahko uničil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

²¹Ob tistem času je prišel Józue in iztrebil Anákovce z gora, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, iz vseh Judovih gora in iz vseh Izraelovih gora. Józue jih je popolnoma uničil z njihovimi mesti.

²²Nobeden izmed Anákovcev ni ostal v deželi Izraelovih otrok. Ostali so samo v Gazi, Gatu in v Ašdódu.

²³Tako je Józue zavzel celotno deželo, glede na vse, kar je Gospod rekel Mojzesu, in Józue jo je dal za dediščino Izraelu, glede na njihove oddelke po njihovih rodovih. In dežela je počivala pred vojno.

Jozue 11

¹Ko pa je slišal o tem Jabin, kralj v Hazorju, pošlje k Jobabu, kralju v Madonu, in h kralju v Simronu in h kralju v Aksafu

²in h kraljem, ki so bili proti severu po gorovju in v nižini južno od Kinerota in po nižavah in po Dorskih višinah proti morju,

³h Kanaancem na vzhodni in zahodni strani in k Amorejcu, Hetejcu, Ferizejcu in Jebusejcu v gorah in k Hevejcu pod goro Hermonom v deželi Micpi.

⁴In ti se vzdignejo in vsa njih vojna krdela ž njimi, velika množina ljudstva kakor peska na morskem bregu, tudi silno veliko konj in voz.

⁵Vsi ti kralji se zbero in pridejo ter se utabore pri vodi v Meromu, da bi se bojevali z Izraelom.

⁶A Gospod reče Jozuetu: Ne bodi te strah spričo njih, zakaj jutri obsore ti jih izročim, da bodo vsi pobiti pred Izraelom; konje jim ohromi in njih vozove sežgi z ognjem.

⁷In Jozue pride nagloma nadnje in ž njim vsi vojščaki k vodi Meromu, in planejo nadnje.

⁸In Gospod jih je dal Izraelu v roko, in porazijo jih ter jih pode do velikega Sidona in do Misrefotmajima in do doline Micpe proti jutru; in pobijejo jih, da jim ni ostalo nikogar.

⁹In Jozue jim stori, kakor mu je ukazal Gospod: ohromil jim je konje in sežgal vozove z ognjem.

¹⁰In Jozue se povrne tisti čas in vzame Hazor in udari kralja njegovega z mečem; kajti Hazor je bil poprej glava vsem tem kraljestvom.

¹¹In pobijejo vse ljudi, kar jih je bilo v njem, z ostrino meča, izročivši jih prokletju; ostalo ni ničesar, kar je dihalo, in sežgal je Hazor z ognjem.

¹²In vsa mesta tistih kraljev in vse njih kralje zajame Jozue in jih udari z ostrino meča, izročivši jih prokletju, kakor je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov.

¹³Samo tistih mest, ki so stala na hribih, ni sežgal Izrael nobenega, razen Hazorja, tisto je sežgal Jozue.

¹⁴In ves plen teh mest in živino so razdelili sinovi Izraelovi med seboj, ali vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso zatrli, in pustili niso ničesar, kar je dihalo.

¹⁵Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, hlapcu svojemu, tako je Mojzes zapovedal Jozuetu; in tako je storil Jozue, ničesar ni pustil nestorjenega od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

¹⁶Tako se je Jozue polastil vse te dežele, gorovja in vse južne strani in vse Gosenske dežele in ravnine in nižine in Izraelovega gorovja z njegovo nižavo;

¹⁷od Gole gore, ki se vzdiguje proti Seiru, prav do Baalgada v Libanonski dolini pod goro Hermonom; in zajame vse njih kralje in jih udari ter usmrti.

¹⁸Dosti časa se je Jozue vojskoval z vsemi temi kralji.

¹⁹Ni bilo mesta, ki bi se bilo v miru vdalo sinovom Izraelovim, razen Hevejskih, ki so prebivali v Gibeonu; vsa druga so zavzeli z bojem.

²⁰Kajti od Gospoda je bilo, da se je otrdilo njih srce za boj z Izraelom; zato da se izroče prokletju in jim ne bo milosti, ampak da bodo iztrebljeni, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

²¹In Jozue je prišel tisti čas in zatrl Enakime z gorovja, iz Hebrona, iz Debirja, iz Anaba in z vsega Judovskega gorovja in z vsega Izraelskega gorovja, in izročil jih je prokletju ž njih mesti.

²²Nobenega teh Enakimov ni ostalo v deželi Izraelovih sinov, samo v Gazi, v Gatu in v Asdodu jih je preostalo nekaj.

²³Tako je zavzel Jozue vso deželo, skladno z vsem, kar je Gospod govoril Mojzesu; in Jozue jo je dal Izraelu v dediščino, vsakemu rodu njegov del. In počivala je dežela od vojne.