Job 41 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Job 41

¹Zmoreš s kavljem izvleči leviatána? Ali njegov jezik z vrvico, ki jo spuščaš dol?

²Ali lahko zatakneš kavelj v njegov nos? Ali njegovo čeljust prebodeš z [ribiško] ostjo.

³Mar ti bo delal mnoge ponižne prošnje? Ti bo govoril nežne besede?

⁴Bo sklenil zavezo s teboj? Ga boš vzel za služabnika na veke?

⁵Se boš igral z njim kakor s ptico? Ali ga hočeš zvezati za svoje dekle?

⁶Ali bodo družabniki iz njega naredili gostijo? Ga bodo razdelili med trgovce?

⁷Lahko njegovo kožo napolniš z bodečimi žicami? Ali njegovo glavo z ribjimi sulicami?

⁸Svojo roko položi nanj, spomni se bitke, ne stori tega ponovno.

⁹Glej, njegovo upanje je zaman. Ali ne bo nekdo vržen dol, celo ko ga zagleda?

¹⁰Nihče ni tako pogumen, da bi si ga drznil razvneti. Kdo je potem zmožen stati pred menoj?

¹¹Kdo mi je preprečil, da bi mu poplačal? Karkoli je pod celotnim nebom, je moje.

¹²Ne bom prikril njegovih delov, niti njegove moči, niti njegovega lepega razmerja.

¹³Kdo lahko odkrije obraz njegove obleke? Ali kdo lahko pride k njemu, s svojo dvojno uzdo?

¹⁴Kdo lahko odpre vrata njegovega obraza? Njegovi zobje na vsaki strani so strašni.

¹⁵Njegove luske so njegov ponos, skupaj spete kakor z ozkim pečatom.

¹⁶Ena je blizu druge, da zrak ne more priti mednju.

¹⁷Združene so druga z drugo, držijo se skupaj, da ne morejo biti ločene.

¹⁸Ob njegovem kihanju sije svetloba in njegove oči so podobne jutranjim vekam.

¹⁹Iz njegovih ust izhajajo plameni in iskre se sipljejo ven.

²⁰Iz njegovih nosnic gre dim kakor iz vrelega lonca ali kotla.

²¹Njegov dih prižge ogorke in plamen izhaja iz njegovih ust.

²²V njegovem vratu ostaja moč in bridkost je pred njim spremenjena v radost.

²³Luskine njegovega mesa so združene skupaj. V sebi so trdne, ne morejo se omajati.

²⁴Njegovo srce je čvrsto kakor kamen. Da, tako trdo kakor košček spodnjega mlinskega kamna.

²⁵Ko se vzdiguje, so mogočni prestrašeni. Zaradi zlomov se očiščujejo.

²⁶Meč tistega, ki seže proti njemu, ne more obstati, niti sulica, niti puščica, niti brezrokavna verižna srajca.

²⁷Železo ceni kakor slamo in bron kakor trohnel les.

²⁸Puščica ga ne more spraviti v beg. Kamni iz prače so mu spremenjeni v strnišče.

²⁹Puščice so štete kakor strnišče. Smeji se ob tresenju sulice.

³⁰Ostro kamenje je pod njim. Po blatu razširja ostre koničaste stvari.

³¹Globinam napravlja, da vrejo kakor lonec. Morje dela podobno loncu mazila.

³²On dela stezo, da sije za njim. Nekdo bi mislil, da bo globina osivela.

³³Na zemlji ni njemu podobnega, ki je narejen brez strahu.

³⁴Gleda vse visoke stvari. Kralj je nad vsemi ponosnimi otroki.«

Job 41

¹Moreš li leviatana potegniti iz reke s trnkom, stisneš mu li z vrvjo jezik?

²Moreš mu li potegniti ločkasto vrvco skozi nos in čeljust prebosti z obodcem?

³Bo te li veliko prosil ali sladke besede ti govoril?

⁴Sklene li s teboj zavezo, da ga sprejmeš za hlapca za vekomaj?

⁵Se li boš z njim igral kakor s ptičkom in ga privezal k deklam svojim?

⁶Ali ga bodo prodajali tovariši ribičev, ga razdelili med trgovce?

⁷Moreš mu li kožo napolniti s sulicami in glavo njegovo z ostvami?

⁸Položi le roko nanj – a pomni boj, ne boš tega storil v drugič!

⁹Glej, prazno je upanje, da ga dobiš; saj že njega pogled vrže človeka na tla.

¹⁰Ni ga človeka toliko drznega, da bi ga dražil. – In kdo je, ki bi se smel postaviti pred moje obličje?

¹¹Kdo mi je dal kaj poprej, da bi mu moral povrniti? Kar je pod vesoljnim nebom, je moje.

¹²Ne bom molčal o udih njegovih, ne o veliki moči in lepoti rasti njegove.

¹³Kdo mu odgrne povrhnje oklopje in kdo se osmeli seči mu med dvojno ozobje?

¹⁴Kdo odpre vrata njegovega obličja? Okoli zob njegovih je groza.

¹⁵Ponos njegov so močni ščiti, ščit s ščitom sklenjen s trdnim pečatom.

¹⁶Drug z drugim se tesno skladajo, da še sapica ne pihne skozi nje;

¹⁷drug na drugem vise trdno, med sabo staknjeni se ne ločijo.

¹⁸Kihanje njegovo zažiga svetlobo, oči njegove so kakor trepalnice jutranje zarje.

¹⁹Iz ust mu pohajajo goreče bakle, ognjene iskre se sipljejo iz njih.

²⁰Iz nozdrvi se mu vali dim kakor iz lonca, kipečega nad gorečim dračjem.

²¹Sapa njegova razžiga žerjavico, iz ust pa mu šviga plamen.

²²Na vratu njegovem prebiva moč in strah skače pred njim.

²³Podgrlje na telesu mu visi trdno, tesno se ga oklepa, se ne gane.

²⁴Srce njegovo je trdo kakor kamen, trdo kakor spodnji kamen mlinski.

²⁵Kadar se vzdigne, se boje močni, od osupnosti ne dosežejo namere svoje.

²⁶Če ga kdo zadene z mečem, ne obtiči v njem, tudi ne kopje, ne strela, ne ostve.

²⁷Za železo se toliko meni kakor za slamo in za bron kakor za gnil les.

²⁸Nobena pšica ga ne požene v beg, kameni s prače so mu kakor pleve,

²⁹kiji kakor bilke in svrčeči sulici se smeje.

³⁰Spodnja stran njegova so ostre čepinje; kakor mlatilni voz gre čez blato.

³¹Napravlja, da vre v globočini kakor v loncu, da je morje kakor kotel z vročim mazilom.

³²Svetlo stezo za sabo dela, da se kaže kakor glava osivela.

³³Na zemlji mu ga ni para, njemu, ki je ustvarjen, da bodi brez strahu.

³⁴Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.