Jeremija 49

¹Glede Amóncev tako govori Gospod: »Mar Izrael nima sinov? Mar nima dediča? Zakaj potem njihovi kralji podedujejo Gad in njegovo ljudstvo prebiva v njegovih mestih.

²Zatorej, glejte, pridejo dnevi,‹ govori Gospod, ›ko bom povzročil alarm vojne, da se bo slišal v Rabi Amóncev in ta bo zapuščen kup in njene hčere bodo požgane z ognjem. Potem bo Izrael dedič tistim, ki so bili njegovi dediči,‹ govori Gospod.

³Tuli, oh Hešbón, kajti Aj je oplenjen. Jokajte ve Rabine hčere, opašite se z vrečevino; objokujte in tecite sem ter tja pri ograjah; kajti njihov kralj bo šel v ujetništvo skupaj z njegovimi duhovniki in njegovimi princi.

⁴Zakaj se ponašaš z dolinami, tvoji tekoči dolini, oh odpadla hči, ki si zaupala v svoje zaklade, rekoč: ›Kdo bo prišel k meni?‹

⁵Glej, nadte bom privedel strah,‹ govori Gospod Bog nad bojevniki, ›od vseh teh, ki bodo okoli tebe. Izgnani boste, vsak človek naravnost naprej in nihče ne bo zbral tistega, ki tava.

⁶Potem bom ponovno privedel ujetništvo Amónovih otrok,‹ govori Gospod.

⁷Glede Edóma tako govori Gospod nad bojevniki: ›Mar v Temánu ni več modrosti? Je nasvet izginil pred razsodnim? Je njihova modrost izginila?

⁸Pobegnite, obrnite se nazaj, prebivajte globoko, oh prebivalci Dedána; kajti nadenj bom privedel Ezavovo katastrofo, čas, ko ga bom obiskal.

⁹Če pridejo k tebi obiralci grozdja, ali ne bodo pustili nekaj paberkovalnih grozdov? Če tatovi ponoči, bodo uničevali, dokler ne bodo imeli dovolj.

¹⁰Toda jaz sem naredil Ezava razgaljenega, jaz sem odkril njegove skrite kraje in se ne bo mogel skriti. Njegovo seme je oplenjeno in njegovih bratov, njegovih sosedov in njega ni.

¹¹Pusti svoje osirotele otroke, jaz jih bom ohranil žive; in tvoje vdove naj zaupajo vame.‹

¹²Kajti tako govori Gospod: ›Glej, tisti, katerih sodba ni bila, da pijejo iz čaše, so zagotovo pijani; in ali si ti tisti, ki naj bi odšel čisto nekaznovan? Ne boš odšel nekaznovan, temveč boš zagotovo pil od tega.

¹³Kajti prisegel sem sam pri sebi,‹ govori Gospod, ›da bo Bocra postala opustošenje, graja, opustošenost in prekletstvo in vsa njena mesta bodo neprestane opustošenosti.‹«

¹⁴Slišal sem govorico od Gospoda in predstavnik je poslan k poganom, rekoč: »Zberite se skupaj in pridite zoper njo in se vzdignite k bitki.«

¹⁵›Kajti glej, naredil te bom majhnega med pogani in preziranega med ljudmi.

¹⁶Tvoja strašnost te je zavedla in ponos tvojega srca, oh ti, ki prebivaš v skalnih razpokah, ki držiš višino hriba. Čeprav bi si svoje gnezdo naredil tako visoko kakor orel, te bom od tam privedel dol,‹ govori Gospod.

¹⁷›Tudi Edóm bo opustošenje. Vsak, kdor gre mimo, bo osupel in sikal bo nad vsemi njegovimi nadlogami.

¹⁸Kakor v razdejanju Sódome in Gomóre in njunih sosednjih mest,‹ govori Gospod, ›noben človek ne bo vzdržal tam niti človeški sin ne bo prebival v tem.

¹⁹Glej, vzpel se bo kakor lev iz naraščanja Jordana zoper prebivališče močnega. Toda naredil bom, da bo nenadoma pobegnil pred njo. In kdo je izbran mož, da bi ga lahko določil nad njo? Kajti kdo je podoben meni? In kdo mi bo določil čas? In kdo je tisti pastir, ki bo stal pred menoj?

²⁰Zato prisluhnite Gospodovemu nasvetu, ki ga je svetoval zoper Edóm; in njegove namene, ki jih je namenil zoper prebivalce Temána: ›Zagotovo jih bo najmanjši iz tropa izvlekel ven. Zagotovo bo naredil njihova prebivališča opustela z njimi [vred].

²¹Zemlja je stresena ob hrupu njihovega padca, ob hrupu njihovega krika, ki ga je bilo slišati na Rdečem morju.

²²Glej, prišel bo gor in letel kakor orel in svoji peruti razširil nad Bocro in na ta dan bo srce mogočnih mož iz Edóma kakor srce ženske v njenih ostrih bolečinah.

²³Glede Damaska. Hamát je zbegan in Arpád, kajti slišala sta zle novice. Boječa sta. Tam je bridkost na morju; ta ne more biti utišana.

²⁴Damask je postal slaboten in se obrača, da pobegne in strah se ga je polastil. Tesnoba in bridkosti so ga prevzele kakor žensko v porodnih mukah.

²⁵Kako mesto hvale ni zapuščeno, mesto moje radosti!

²⁶Zato bodo njegovi mladeniči padli na njegovih ulicah in vsi bojevniki bodo iztrebljeni na ta dan,‹ govori Gospod nad bojevniki.

²⁷›Zanetil bom ogenj v zidu Damaska in ta bo použil palače Ben Hadáda.‹

²⁸§ Glede Kedárja in glede Hacórjevih kraljestev, ki jih bo babilonski kralj Nebukadnezar udaril, tako govori Gospod: ›Vstanite, pojdite gor v Kedár in oplenite može vzhoda.

²⁹Njihove šotore in njihove trope bodo odvzeli. K sebi bodo vzeli njihove zavese in vse njihove posode in njihove kamele; in vpili jim bodo: ›Strah je na vsaki strani.‹

³⁰Pobegnite, odpravite se daleč proč, prebivajte globoko, oh vi prebivalci Hacórja,‹ govori Gospod; ›kajti babilonski kralj Nebukadnezar je zoper vas sprejel nasvet in je zoper vas spočel namen.

³¹Vstani, spravi se gor k premožnemu narodu, ki prebiva brez skrbi,‹ govori Gospod, ›ki nima niti velikih vrat niti zapahov, ki prebiva sam.

³²In njihove kamele bodo plen in množica njihove živine plen, in razkropil jih bom na vse vetrove, tiste, ki so na skrajnih vogalih; in jaz bom privedel njihovo katastrofo od vseh njihovih strani,‹ govori Gospod.

³³Hacór bo prebivališče za zmaje in opustošenje na veke. Tam ne bo prebival noben človek niti noben človeški sin ne prebiva v njem.‹«

³⁴Beseda od Gospoda, ki je prišla preroku Jeremiju zoper Elám v začetku kraljevanja Judovega kralja Sedekíja, rekoč:

³⁵»Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, jaz bom zlomil Elámov lok, njihovo glavno moč.

³⁶Nad Elám bom privedel štiri vetrove iz štirih četrtin neba in razkropil jih bom proti vsem tem vetrovom; in tam ne bo nobenega naroda, kamor ne bi prišli pregnanci Eláma.

³⁷Kajti Elámu bom povzročil, da bo zaprepaden pred svojimi sovražniki in pred tistimi, ki jim strežejo po življenju, in nanje bom privedel zlo, celó svojo kruto jezo,‹ govori Gospod: ›in za njimi bom poslal meč, dokler jih ne bom použil.

³⁸Svoj prestol bom postavil v Elámu in od tam bom uničil kralja in prince,‹ govori Gospod.

³⁹›Toda to se bo zgodilo v zadnjih dneh, da bom ponovno privedel ujetništvo Eláma,‹ govori Gospod.«

Jeremija 49

¹O sinovih Amonovih. Tako pravi Gospod: Ali nima sinov Izrael? ali nima nobenega dediča? Zakaj ima Malkom v lasti Gad in ljudstvo njegovo prebiva v mestih Izraelovih?

²Zatorej, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko storim, da se bo slišal proti Rabi sinov Amonovih vojni hrup, in bode v kup podrtin in njene vasi se požgo z ognjem. In Izrael bode dedič njih, ki so njegovo last podedovali, govori Gospod.

³Tuli, o Hesbon, kajti opustošen je Aj! Vpijte, hčere Rabe, opašite se z raševino; jokajte in tekajte semtertja med ograjami! kajti Malkom pojde v pregnanstvo, duhovniki in knezi njegovi vsi skupaj.

⁴Kaj se ponašaš z dolinami, da je polna dolina tvoja, o hči verolomna? ki se zanašaš na zaklade svoje, govoreč: Kdo bi me napadel?

⁵Glej, jaz izpustim zoper tebe grozo od vseh okoličanov tvojih, govori Gospod, Jehova nad vojskami; in odženo vas, vsakega v stran njegovo, in nikogar ne bode, da bi zbiral tavajoče. –

⁶Vendar pripeljem potem nazaj ujetnike sinov Amonovih, govori Gospod.

⁷O Edomu. Tako pravi Gospod nad vojskami: Ali ni nobene modrosti več v Temani? Je li izginil svèt med razumnimi, minila njih modrost?

⁸Bežíte, obrnite se, iščite globoka prebivališča, o prebivalci v Dedanu; zakaj nesrečo Ezavovo pripeljem nadenj, čas, ko ga obiščem.

⁹Če ti pridejo trgači, ali bi ne pustili paberkov grozdja? če tatje po noči, bi pokončali, kar bi jim bilo zadosti?

¹⁰Ali jaz sem ogolil Ezava, odkril, kar je bilo skritega, in ne bo se mogel skriti; opustošeno je seme njegovo in bratje njegovi in sosedje njegovi, in ni jih več.

¹¹Popústi sirote svoje, jaz jih ohranim žive, in vdove tvoje naj stavijo up svoj name.

¹²Kajti tako pravi Gospod: Glej, katerim ni bilo sojeno piti to čašo, jo morajo piti; ti pa sam naj bi bil čisto brez kazni? Ne bodeš brez kazni, ampak gotovo boš pil.

¹³Kajti pri sebi sem prisegel, govori Gospod, da bode Bozra v strmenje, sramoto, razdejanje in preklinjanje; in vsa mesta edomska bodo večne puščave.

¹⁴Glas sem čul od Gospoda, in poslanec je poslan k narodom: Zberite se in napadite ga in vstanite na boj!

¹⁵Zakaj, glej, majhnega sem te naredil med narodi, zaničevanega med ljudmi.

¹⁶Groznost tvoja in prevzetnost duše tvoje te je premotila, o ti, ki prebivaš v brlogih skalnatih, ki si zasedel griča višino. Če napraviš visoko kakor orel gnezdo svoje, vržem te odondod doli, govori Gospod.

¹⁷In Edom postane stvar strmenja: kdorkoli pojde mimo njega, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh kazni njegovih.

¹⁸Kakor so bila podrta Sodoma in Gomora in sosednja mesta, pravi Gospod: nihče ne bo stanoval ondi in bival ne bo v njem sin človekov.

¹⁹Glej, kakor lev gre gori od veličja Jordanovega zoper trdno prebivališče; ali pri tej priči ga zapodim v beg iz te dežele, in njega, ki je izvoljen, postavim nadnjo. Kajti kdo je meni enak? ali kdo bi me pozval na sodbo? in kdo je tisti pastir, ki bi mogel stati pred menoj?

²⁰Zatorej čujte sklep Gospodov, ki ga je storil zoper Edoma, in misli njegove, ki jih je nameraval zoper prebivalce Temanove: Gotovo jih odvlečejo, najmanjše iz črede; gotovo se opustoši njih prebivališče ž njimi vred.

²¹Od glasu njih padca se potrese zemlja; vpitja glas se bo slišal do Rdečega morja.

²²Glej, kakor orel pride sovražnik gori in prileti in razpne peruti svoje nad Bozro; in srce junakov Edomovih bode tisti dan kakor srce ženske, trpeče porodne bolečine.

²³O Damasku. Hamat je osramočen in Arpad; kajti zaslišala sta hudo poročilo, obupavata; na morju je nemir, počivati se ne more.

²⁴Malosrčen je postal Damask, obrača se, da bi bežal, treslica ga prevzema; težava z bolečinami ga popada kakor ženo o porodu.

²⁵„Kako da ni zapuščeno mesto, tako hvaljeno, mesto veselja mojega?“

²⁶Zato bodo padali mladeniči njegovi po ulicah njegovih in vsi vojskovalci njegovi bodo pokončani tisti dan, govori Gospod nad vojskami.

²⁷In ogenj zažgem na zidovju v Damasku, ki pokonča Ben-hadadove gradove.

²⁸O Kedarju in o kraljestvih Hazorjevih, ki jih je porazil Nebukadnezar, kralj babilonski. Tako pravi Gospod: Vstanite, idite gori nad Kedar in pustošite otroke Jutrove dežele.

²⁹Njih šatore, in njih črede vzamejo; njih šatorske preproge in vse njih orodje in njih velblode odpeljejo zase; in zoper nje bodo klicali: Groza okroginokrog!

³⁰Bežite, hitro zapustite deželo, iščite globoka prebivališča, o prebivalci v Hazorju! govori Gospod; kajti Nebukadnezar, kralj babilonski, je storil sklep zoper vas in je zasnoval naklep proti vam.

³¹Vstanite, idite gori k pokojnemu narodu, ki prebiva brez skrbi, govori Gospod, ki nimajo ne vrat, ne zapaha, sami prebivajo.

³²In njih velblodi bodo ugrabljeni in množica njih ovac uplenjena; in razkropim jih na vse vetrove, nje, ki so ostriženi ob krajih glave; in od vseh strani pripeljem njih nesrečo, govori Gospod.

³³Tako bode Hazor prebivališče šakalom, puščava za vselej: nihče ne bo stanoval ondi in bival ne bo v njem sin človekov.

³⁴Beseda Gospodova, ki je prišla Jeremiju proroku zoper Elama, v začetku kraljevanja Zedekija, kralja Judovega, govoreč:

³⁵Tako pravi Gospod nad vojskami: Glej, jaz zlomim lok Elamov, vrhunec njegove moči.

³⁶In pripeljem zoper Elama štiri vetrove od štirih krajev nebes in jih razkropim na vse tiste vetrove, da ne bode naroda, kamor bi ne prišel kak pregnanec iz Elama.

³⁷In preplašenega storim Elama spričo njegovih sovražnikov in spričo njih, ki jim strežejo po življenju, ter spravim nadnje nesrečo, gorečo jezo svojo, govori Gospod; in meč pošljem za njimi, dokler jih ne pokončam.

³⁸In postavim prestol svoj v Elamu in pogubim odtam kralja in kneze, govori Gospod. –

³⁹Ali zgodi se v poslednjih dneh, da pripeljem nazaj ujetnike Elamove, govori Gospod.