Jeremija 39

¹V devetem letu Judovega kralja Sedekíja, v desetem mesecu, je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in ga oblegal.

²In v enajstem letu Sedekíja, v četrtem mesecu, devetega dne meseca, je bilo mesto predrto.

³§ Vsi princi babilonskega kralja so vstopili in sedli v srednja velika vrata, celó Nergál Sarécer, Samgár Nebú, Sar Sehím, Rab-saris, Nergál Sarécer, Rab–mag, z vsem preostankom princev babilonskega kralja.

⁴§ Pripetilo se je, da ko so jih Judov kralj Sedekíja in vsi bojevniki zagledali, potem so zbežali in odšli naprej iz mesta ponoči po poti kraljevega vrta, ob velikih vratih med obema zidovoma, in odšel je ven po poti ravnine.

⁵Toda kaldejska vojska jih je zasledovala in Sedekíja dohitela na ravninah Jerihe. Ko so ga prijeli, so ga privedli gor k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Riblo, v Hamátovo deželo, kjer je ta podal razsodbo nad njim.

⁶Potem je babilonski kralj usmrtil Sedekíjeve sinove v Ribli, pred njegovimi očmi. Prav tako je babilonski kraj usmrtil vse Judove plemiče.

⁷Poleg tega je iztaknil Sedekíjeve oči in ga zvezal z verigami, da ga odvede v Babilon.

⁸Kaldejci so požgali kraljevo hišo in hiše ljudi z ognjem in porušili zidove Jeruzalema.

⁹Potem je Nebuzaradán, poveljnik straže odvedel ujetništvo v Babilon, preostanek ljudstva, ki je ostal v mestu in tiste, ki so pobegnili proč, ki so prebegnili k njemu, s preostankom ljudstva, ki je preostalo.

¹⁰Toda Nebuzaradán, poveljnik straže je pustil revne izmed ljudstva, ki niso imeli ničesar, v Judovi deželi in jim obenem dal vinograde in polja.

¹¹Torej babilonski kralj Nebukadnezar je dal naročilo glede Jeremija Nebuzaradánu, poveljniku straže, rekoč:

¹²»Vzemi ga in dobro glej nanj in ne stori mu ničesar hudega, temveč mu stori celo tako, kakor ti bo rekel.«

¹³Tako je poslal Nebuzaradána, poveljnika straže, Nebušazbána, Rab-sarisa, Nergál Sarécerja, Rab-maga in vse kralje babilonskih princev;

¹⁴celo oni so poslali in vzeli Jeremija z dvorišča ječe ter ga predali Gedaljáju, sinu Ahikáma, sinu Šafána, da bi ga odvedel domov. Tako je prebival med ljudstvom.

¹⁵Torej beseda od Gospoda je prišla Jeremiju, medtem ko je bil zaprt na dvorišču ječe, rekoč:

¹⁶»Pojdi in spregovori Etiopijcu Ebed Melehu, rekoč: ›Tako govori Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog: ›Glej, svoje besede bom privedel nad to mesto v zlo in ne v dobro in le-te bodo na ta dan dovršene pred teboj.

¹⁷Toda tebe bom na ta dan osvobodil,‹ govori Gospod: ›in ne boš izročen v roko mož, ki se jih bojiš.

¹⁸Kajti jaz te bom zagotovo osvobodil in ne boš padel pod mečem, temveč ti bo tvoje življenje za plen, ker si svoje zaupanje položil vame,‹ govori Gospod.«

Jeremija 39

¹In zgodilo se je, ko je bil vzet Jeruzalem (v devetem letu Zedekija, kralja Judovega, deseti mesec, je prišel Nebukadnezar, kralj babilonski, in vsa vojska njegova pred Jeruzalem, in oblegali so ga;

²v enajstem letu Zedekija, četrti mesec, deveti dan meseca, so predrli v mesto),

³da so vstopili vsi knezi kralja babilonskega in sedli pri Srednjih vratih: Nergal-sarezer, Samgar-nebu, Sarsekim, glavar dvornikov, Nergal-sarezer, glavar magov, in vsi drugi knezi kralja babilonskega.

⁴Ko jih pa zagleda Zedekija, kralj Judov, in vsi vojščaki, pobegnejo in uidejo iz mesta po noči po potu kraljevega vrta, skozi vrata med dvojnim zidom. In šel je po potu proti nižini Arabi.

⁵Ali šla je za njimi vojska Kaldejcev, in došli so Zedekija na planjavi ob Jerihu; in ujeli so ga ter peljali k Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, v Riblo, v deželi Hamatski. In on je izrekel sodbo zoper njega.

⁶In poklal je kralj babilonski sine Zedekijeve v Ribli njemu pred očmi, tudi vse plemenitnike iz Judeje je umoril kralj babilonski.

⁷In Zedekiju je oslepil oči in ga zvezal z dvema bronastima verigama, da ga odpelje v Babilon.

⁸Hišo kraljevo pa in hiše ljudske so požgali Kaldejci z ognjem in obzidje jeruzalemsko so podrli.

⁹In ostanek ljudstva, kar jih je bilo še v mestu, in ubežnike, ki so uskočili k njemu, in ostanek ljudstva, kar jih je bilo še, je odpeljal Nebuzaradan, glavar telesne straže, v Babilon.

¹⁰A izmed ljudstva najubožnejše, ki niso imeli ničesar, je Nebuzaradan, glavar telesne straže, pustil v deželi Judovi in jim dal vinogradov in njiv tisti dan.

¹¹Povelje pa je dal Nebukadnezar, kralj babilonski, Nebuzaradanu, glavarju telesne straže, zastran Jeremija, rekoč:

¹²Vzemi ga in dobro pazi nanj in ne stori mu nič hudega, temuč delaj ž njim, kakor ti poreče.

¹³In poslal je Nebuzaradan, glavar telesne straže, in Nebusazban, glavar dvornikov, in Nergal-sarezer, glavar magov, in vsi mogočniki kralja babilonskega

¹⁴so poslali ter vzeli Jeremija iz veže straže in ga izročili Gedaliju, sinu Ahikama, sina Safanovega, naj ga pelje v hišo svojo. In tako je prebival sredi ljudstva.

¹⁵In beseda Gospodova je prišla Jeremiju, ko je bil zaprt v veži straže, rekoč:

¹⁶Pojdi in reci Ebedmeleku, Etiopcu, tole: Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz izpolnim besede svoje o tem mestu v hudo, ne pa v dobro, in pred očmi tvojimi se uresničijo tistega dne.

¹⁷Ali otmem te tisti dan, govori Gospod, in dan ne boš v roke možem, ki se jih bojiš.

¹⁸Kajti gotovo te oprostim in od meča ne padeš; in življenje ti bode namesto plena, ker si stavil upanje na mene, govori Gospod.