Janez 8

¹Jezus je odšel k Oljski gori.

²Zgodaj zjutraj je ponovno prišel v tempelj in vsi ljudje so prišli k njemu, in usedel se je ter jih učil.

³In pisarji in farizeji so k njemu privedli žensko, zasačeno v zakonolomstvu; in ko so jo postavili v sredo,

⁴§ so mu rekli: »Učitelj, ta ženska je bila zasačena v zakonolomstvu, pri samem dejanju.

⁵Torej Mojzes nam je v postavi ukazal, da naj bi bili taki kamnani. Toda kaj praviš ti?«

⁶To so rekli, ker so ga skušali, da bi ga lahko obtožili. Jezus pa se je sklonil in s svojim prstom pisal po tleh, kakor da jih ni slišal.

⁷Torej, ko so ga še naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«

⁸In ponovno se je sklonil ter pisal po tleh.

⁹§ In ti, ki so to slišali, so obsojeni po svoji lastni vesti, drug za drugim odšli ven, s pričetkom pri najstarejših, celó do zadnjega; in Jezus je ostal sam ter ženska, stoječa v sredi.

¹⁰Ko se je Jezus dvignil in ni videl nikogar razen ženske, ji je rekel: »Ženska, kje so ti tvoji tožniki? Ali te nihče ni obsodil?«

¹¹Rekla je: »Noben človek, Gospod.« In Jezus ji je rekel: »Niti te jaz ne obsojam. Pojdi in ne greši več.«

¹²Potem jim je Jezus ponovno spregovoril, rekoč: »Jaz sem svetloba sveta. Kdor sledi meni, ne bo hodil v temi, temveč bo imel svetlobo življenja.«

¹³Farizeji so mu torej rekli: »Ti prinašaš pričevanje o sebi; tvoje pričevanje ni resnično.«

¹⁴Jezus je odgovoril in jim rekel: »Četudi pričujem o samem sebi, je vendarle moje pričevanje resnično, kajti jaz vem, od kod sem prišel in kam grem, toda vi ne morete povedati, od kod sem prišel in kam grem.

¹⁵Vi sodite po mesu; jaz ne sodim nobenega človeka.

¹⁶Če pa vendarle sodim, je moja sodba resnična, kajti nisem sam, temveč jaz in Oče, ki me je poslal.

¹⁷Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično.

¹⁸Jaz sem nekdo, ki pričuje o samem sebi in Oče, ki me je poslal, prinaša pričevanje o meni.«

¹⁹Tedaj so mu rekli: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Vi ne poznate niti mene niti mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.«

²⁰Te besede je Jezus govoril v zakladnici, medtem ko je učil v templju. In nanj noben človek ni položil rok, kajti njegova ura še ni prišla.

²¹Potem jim je Jezus ponovno rekel: »Jaz grem svojo pot in iskali me boste in umrli boste v svojih grehih. Kamor grem jaz, vi ne morete priti.«

²²Tedaj so Judje rekli: »Ali bo samega sebe ubil, ker pravi: ›Kamor grem jaz, vi ne morete priti.‹«

²³In rekel jim je: »Vi ste od spodaj, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta.

²⁴Povedal sem vam torej, da boste umrli v svojih grehih; kajti če ne verujete, da jaz sem, boste umrli v svojih grehih.«

²⁵Tedaj so mu rekli: »Kdo si?« In Jezus jim reče: »Celo isti, kakor sem vam povedal od začetka.

²⁶Povedati vam imam mnogo besed in soditi o vas, toda tisti, ki me je poslal, je resničen in svetu govorim te besede, ki sem jih slišal od njega.«

²⁷Niso pa razumeli, da jim je govoril o Očetu.

²⁸Tedaj jim je Jezus rekel: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, potem boste spoznali, da jaz sem in da ničesar ne delam sam od sebe, temveč te stvari govorim, kakor me je naučil moj Oče.

²⁹In tisti, ki me je poslal, je z menoj. Oče me ni pustil samega, kajti vedno delam te stvari, ki mu ugajajo.«

³⁰Ko je govoril te besede, so mnogi verovali vanj.

³¹Tem Judom, ki so verovali vanj, je tedaj Jezus rekel: »Če ostanete v moji besedi, potem ste zares moji učenci

³²in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«

³³Odgovorili so mu: »Mi smo Abrahamovo seme in nikoli nismo bili nobenemu človeku v suženjstvu. Kako praviš: ›Osvobojeni boste?‹«

³⁴Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: ›Kdorkoli zagreši greh, je služabnik greha.

³⁵In služabnik v hiši ne ostaja za vedno, toda Sin ostaja večno.

³⁶Če vas bo torej Sin osvobodil, boste zares svobodni.

³⁷Vem, da ste Abrahamovo seme, toda vi si prizadevate, da me ubijete, ker moja beseda v vas nima prostora.

³⁸Jaz govorim to, kar sem videl pri svojem Očetu, vi pa delate to, kar ste videli pri svojem očetu.‹«

³⁹Odgovorili so in mu rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus jim reče: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi delali Abrahamova dela.

⁴⁰Toda sedaj si prizadevate, da me ubijete, človeka, ki vam je povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga. Tega Abraham ni storil.

⁴¹Vi opravljate dela svojega očeta.« Tedaj so mu rekli: »Mi nismo rojeni iz prešuštva; mi imamo enega Očeta, celó Boga.«

⁴²Jezus jim je rekel: »Če bi bil vaš Oče Bog, bi me ljubili, kajti jaz sem izšel in sem prišel od Boga; niti nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal.

⁴³Zakaj ne razumete mojega govora? Zato ker celó ne morete poslušati moje besede.

⁴⁴Vi ste od svojega očeta, hudiča in počeli boste poželjivosti svojega očeta. On je bil od začetka morilec in ni ostal v resnici, ker v njem ni resnice. Ko govori laž, govori iz svojega lastnega, kajti on je lažnivec in oče le-te.

⁴⁵In ker vam govorim resnico, mi ne verjamete.

⁴⁶Kdo izmed vas me prepričuje o grehu? Če pa govorim resnico, zakaj mi ne verjamete?

⁴⁷Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih torej ne poslušate, ker niste iz Boga.«

⁴⁸Tedaj so Judje odgovorili in mu rekli: »Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in imaš hudiča?«

⁴⁹Jezus je odgovoril: »Jaz nimam hudiča, temveč častim svojega Očeta, vi pa me onečaščate.

⁵⁰In ne iščem svoje lastne slave; obstaja nekdo, ki išče in sodi.

⁵¹Resnično, resnično, povem vam: ›Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti.‹«

⁵²Tedaj so mu Judje rekli: »Torej, mi vemo, da imaš hudiča. Abraham je mrtev in preroki; ti pa praviš: ›Če se človek drži moje besede, nikoli ne bo okusil smrti.‹

⁵³Ali si ti večji kakor naš oče Abraham, ki je mrtev? In tudi preroki so mrtvi. Koga se ti sam delaš?«

⁵⁴Jezus je odgovoril: »Če jaz častim samega sebe, moja čast ni nič. Moj Oče je ta, ki me časti, o katerem vi pravite, da je on vaš Bog.

⁵⁵Vendarle ga vi niste spoznali, toda jaz ga poznam. In če bi rekel: ›Ne poznam ga,‹ bi bil lažnivec, podoben vam. Toda jaz ga poznam in se držim njegove besede.

⁵⁶Vaš oče Abraham se je razveselil, da vidi moj dan. In videl ga je in je bil vesel.«

⁵⁷Tedaj so mu Judje rekli: »Še petdeset let nisi star in si videl Abrahama?«

⁵⁸Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: ›Preden je bil Abraham, jaz sem.‹«

⁵⁹§ Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vrgli vanj, toda Jezus se je skril in odšel iz templja, gredoč skozi njihovo sredo in tako odšel mimo.

Janez 8

¹Jezus pa gre na Oljsko goro.

²A zjutraj pride zopet v tempelj. In vse ljudstvo se zbere k njemu, in sede ter jih uči.

³Pripeljejo pa pismarji in farizeji k njemu ženo, v prešeštvu zasačeno, jo postavijo na sredo

⁴in mu reko: Učenik, ta žena je ravnokar v prešeštvu zasačena.

⁵V postavi pa nam je Mojzes zapovedal, naj take s kamenjem posujemo. Ti torej kaj praviš?

⁶To pa govore, izkušajoč ga, da bi ga mogli zatožiti. A Jezus se skloni ter piše s prstom po tleh.

⁷Ko pa le še vprašujejo, se zravna in jim reče: Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo.

⁸In zopet se skloni in piše po tleh.

⁹Oni pa, ko so to slišali, odhajajo drug za drugim, počenši od starejših, celo do zadnjih. In Jezus ostane sam in žena, na sredi stoječ.

¹⁰Jezus pa, ko se zravna pokonci in razen žene ne vidi nikogar, ji reče: Žena, kje so oni? ali te ni nobeden obsodil?

¹¹Ona pa reče: Nobeden, Gospod. A Jezus ji reče: Tudi jaz te ne obsojam; pojdi in odslej več ne greši!]

¹²Jezus jim torej zopet govori, rekoč: Jaz sem luč sveta; kdor gre za menoj, ne bo hodil po temi, temuč bo imel luč življenja.

¹³Reko mu pa farizeji: Ti sam zase pričuješ; pričevanje tvoje ni resnično.

¹⁴Jezus odgovori in jim reče: Čeprav jaz sam zase pričujem, je resnično pričevanje moje, ker vem, odkod sem prišel in kam grem; vi pa ne veste, odkod sem prišel in kam grem.

¹⁵Vi po mesu sodite; jaz ne sodim nikogar.

¹⁶Če pa tudi sodim, je resnična sodba moja; zakaj nisem sam, marveč jaz in Oče, ki me je poslal.

¹⁷Pisano pa je tudi v zakonu vašem, da je dveh človekov pričevanje resnično.

¹⁸Jaz sem, ki pričujem sam zase, in pričuje zame Oče, ki me je poslal.

¹⁹Reko mu tedaj: Kje je tvoj Oče? Jezus odgovori: Niti mene ne poznate niti Očeta mojega; ko bi mene poznali, poznali bi tudi Očeta mojega.

²⁰Te besede je govoril pri zakladnici, učeč v templju; in nihče ga ni zgrabil, ker še ni bila prišla ura njegova.

²¹In Jezus jim zopet reče: Jaz odhajam, in iskali me boste in v grehu svojem umrjete. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.

²²Judje torej govore: Ali se sam umori, da pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti?

²³In jim reče: Vi ste od zdolaj, jaz sem odzgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta.

²⁴Zatorej sem vam rekel, da umrjete v grehih svojih; če namreč ne boste verovali, da sem jaz, umrjete v grehih svojih.

²⁵Reko mu torej: Kdo si? Reče jim Jezus: To, kar vam že od začetka pravim.

²⁶Mnogo imam o vas govoriti in soditi; ali ta, ki me je poslal, je resničen; in jaz govorim svetu to, kar sem od njega slišal.

²⁷Niso pa spoznali, da jim je govoril o Očetu.

²⁸Zato reče Jezus: Kadar boste povišali Sina človekovega, tedaj spoznate, da sem jaz in da sam od sebe ničesar ne delam, temuč kakor me je naučil Oče moj, to govorim.

²⁹In ta, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil samega, zakaj jaz delam vsekdar to, kar je njemu pogodi.

³⁰Ko je to govoril, jih je mnogo sprejelo vero vanj.

³¹Tedaj govori Jezus tistim Judom, ki so mu verovali: Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji,

³²in spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.

³³Odgovore mu: Seme Abrahamovo smo in nikomur še nismo nikdar sužnjevali; kako praviš ti: Postanete svobodni?

³⁴Jezus jim odgovori: Resnično, resnično vam pravim, da vsak, kdor dela greh, je suženj grehu.

³⁵Suženj pa ne ostane v hiši vekomaj; sin ostane vekomaj.

³⁶Če vas torej Sin osvobodi, bodete res svobodni.

³⁷Vem, da ste seme Abrahamovo; ali gledate, kako bi me umorili, ker beseda moja nima mesta v vas.

³⁸Jaz govorim, kar sem videl pri svojem Očetu; tudi vi torej delate, kar ste od svojega očeta slišali.

³⁹Odgovore in mu reko: Oče naš je Abraham. Reče jim Jezus: Ko bi bili sinovi Abrahamovi, bi delali Abrahamova dela.

⁴⁰Sedaj pa gledate, kako bi me umorili, človeka, ki sem vam povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga: tega Abraham ni storil.

⁴¹Vi delate očeta svojega dela. Pa mu reko: Mi nismo iz nečistosti rojeni; enega Očeta imamo, Boga.

⁴²Jezus jim reče: Ko bi bil Bog vaš Oče, bi ljubili mene, zakaj jaz sem od Boga izšel in prišel; nisem namreč sam od sebe prišel, temuč on me je poslal.

⁴³Zakaj govora mojega ne umete? Ker ne morete moje besede poslušati.

⁴⁴Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka, in na resnici ne stoji, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je lažnik in oče laži.

⁴⁵Ker pa jaz govorim resnico, mi ne verujete.

⁴⁶Kdo izmed vas me more dolžiti greha? Če pa resnico govorim, zakaj mi vi ne verujete?

⁴⁷Kdor je iz Boga, posluša Božje besede; zato vi ne poslušate, ker niste iz Boga.

⁴⁸Judje odgovore in mu reko: Ali ne pravimo prav, da si Samarijan in imaš zlega duha?

⁴⁹Jezus odgovori: Jaz nimam zlega duha, ampak častim Očeta svojega; a vi me onečaščujete.

⁵⁰Jaz pa ne iščem svoje slave; je eden, ki je išče in sodi.

⁵¹Resnično, resnično vam pravim: ako kdo ohrani besedo mojo, ne bo videl smrti vekomaj.

⁵²Reko mu Judje: Sedaj smo spoznali, da imaš zlega duha. Abraham je umrl in proroki, a ti praviš: Ako kdo ohrani besedo mojo, ne okusi smrti vekomaj.

⁵³Kaj si nemara ti večji od našega očeta Abrahama, ki je umrl? Tudi proroki so pomrli. Koga se ti sam delaš?

⁵⁴Jezus odgovori: Če se jaz sam slavim, slava moja ni nič: Oče moj je, ki me slavi, o katerem vi pravite, da je vaš Bog;

⁵⁵a niste ga spoznali, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, vam enak. Ali poznam ga in besedo njegovo izpolnjujem.

⁵⁶Abraham, oče vaš, se je veselil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se je vzradoval.

⁵⁷Reko mu torej Judje: Petdeset let še nimaš, in Abrahama si videl?

⁵⁸Jezus jim reče: Resnično, resnično vam pravim: Preden je bil Abraham, sem jaz.

⁵⁹Tedaj pograbijo za kamenje, da bi ga lučali vanj. Ali Jezus se skrije in odide iz templja.