Janez 13

¹Torej pred praznikom pashe, ko je Jezus spoznal, da je prišla njegova ura, da naj bi odšel s tega sveta k Očetu in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.

²In ko se je večerja končala, je torej hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, v srce položil, da ga izda.

³Ker je Jezus vedel, da je Oče vse stvari dal v njegove roke in da je prišel od Boga in odšel k Bogu,

⁴se dvigne od večerje in odloži svoje obleke in vzame brisačo ter se opaše.

⁵Nató vlije vodo v umivalnik in začne učencem umivati stopala ter jih brisati z brisačo, s katero je bil opasan.

⁶Potem pride k Simonu Petru in Peter mu reče: »Gospod, ti mi umivaš moja stopala?«

⁷Jezus je odgovoril in mu rekel: »Kar delam, ti sedaj ne veš, toda spoznal boš pozneje.«

⁸Peter mu reče: »Nikoli ne boš umival mojih stopal.« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.«

⁹Simon Peter mu reče: »Gospod, ne samo mojih stopal, temveč tudi moje roke in mojo glavo.«

¹⁰Jezus mu reče: »Kdor je umit, se mu razen svojih stopal ni treba umiti, ampak je čist vsak delček; in vi ste čisti, toda ne vsi.«

¹¹Kajti vedel je, kdo naj bi ga izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.«

¹²Torej potem, ko jim je umil njihova stopala in vzel svoje obleke ter se ponovno usedel, jim je rekel: »Ali veste, kaj sem vam storil?

¹³Vi me kličete Učitelj in Gospod, in pravilno govorite, kajti to sem.

¹⁴Če sem vam torej jaz, vaš Gospod in Učitelj, umil vaša stopala, morate tudi vi drug drugemu umivati stopala.

¹⁵Kajti dal sem vam zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem vam storil jaz.

¹⁶Resnično, resnično, povem vam: ›Služabnik ni večji kakor njegov gospodar; niti kdor je poslan, ni večji kakor tisti, ki ga je poslal.

¹⁷Če poznate te stvari, ste srečni, če jih izvršujete.

¹⁸Ne govorim o vas vseh. Vem, katere sem izbral, toda da bi se lahko izpolnilo pismo: ›Kdor jé kruh z menoj, je dvignil svojo peto zoper mene.‹

¹⁹Sedaj vam pravim, preden pride, da ko se zgodi, boste lahko verovali, da jaz sem.

²⁰Resnično, resnično, povem vam: ›Kdor sprejme, kogarkoli jaz pošljem, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal.‹«

²¹Ko je Jezus tako rekel, je bil v duhu vznemirjen in pričeval ter rekel: »Resnično, resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal.«

²²Potem so učenci pogledali drug na drugega, dvomeč, o kom je govoril.

²³Torej na Jezusovo naročje je bil naslonjen eden izmed njegovih učencev, ki ga je Jezus ljubil.

²⁴Simon Peter mu je torej dal znamenje, da naj vpraša, kdo bi bil ta, o katerem je govoril.

²⁵On mu potem, ležeč na Jezusovih prsih, reče: »Gospod, kdo je ta?«

²⁶Jezus je odgovoril: »To je tisti, ki mu bom dal grižljaj, ko ga bom pomočil.« In ko je grižljaj pomočil, ga je dal Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu.

²⁷In po grižljaju je vanj vstopil Satan. Tedaj mu je Jezus rekel: »To, kar delaš, stôri hitro.«

²⁸Torej noben človek pri mizi ni vedel, za kakšen namen mu je to rekel.

²⁹Kajti nekateri izmed njih so mislili, ker je imel Juda mošnjo, da mu je Jezus rekel: »Kupi te stvari, ki jih potrebujemo za praznik,« ali da naj bi nekaj dal ubogim.

³⁰Potem ko je prejel grižljaj, je takoj odšel ven; bila pa je noč.

³¹Torej ko je odšel ven, je Jezus rekel: »Sedaj je Sin človekov proslavljen in Bog je proslavljen v njem.

³²Če je Bog proslavljen v njem, bo tudi Bog njega proslavil v sebi in nemudoma ga bo proslavil.

³³Majhni otroci, še malo časa sem z vami. Iskali me boste in kakor sem rekel Judom: ›Kamor grem jaz, vi ne morete priti,‹ tako sedaj pravim vam.

³⁴Dajem vam novo zapoved: ›Da ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil, da tudi vi ljubite drug drugega.

³⁵Po tem bodo vsi ljudje spoznali, da ste moji učenci, če imate drug do drugega ljubezen.‹«

³⁶Simon Peter mu je rekel: »Gospod, kam greš?« Jezus mu je odgovoril: »Kamor jaz grem, mi sedaj ne moreš slediti, toda sledil mi boš pozneje.«

³⁷Peter mu je rekel: »Gospod, zakaj ti ne morem slediti sedaj? Svoje življenje hočem dati zaradi tebe.«

³⁸Jezus mu je odgovoril: »Življenje hočeš dati zaradi mene? Resnično, resnično, povem ti: ›Petelin ne bo zapel, dokler me trikrat ne zanikaš.‹«

Janez 13

¹Pred praznikom velikonočnim pa, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.

²In pri večerji, ko je že bil hudič Judu Simonovemu Iškariotu dal v srce, naj ga izda,

³vstane Jezus, vedoč, da mu je dal Oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,

⁴od večerje in sleče oblačilo in vzame prt ter se opaše.

⁵Potem vlije vode v medenico in začne umivati učencem noge in otirati s prtom, ki je bil ž njim opasan.

⁶Pride torej k Simonu Petru. On mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?

⁷Jezus odgovori in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne veš, ali zvedel boš potem.

⁸Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovori mu Jezus: Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.

⁹Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, ampak tudi roke in glavo!

¹⁰Reče mu Jezus: Kdor je bil v kopeli umit, ne potrebuje, samo da si noge umije, sicer je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.

¹¹Poznal je namreč izdajalca svojega; zato je rekel: Niste vsi čisti.

¹²Ko jim je torej umil noge in je vzel oblačilo svoje, sede zopet za mizo in jim reče: Veste li, kaj sem vam storil?

¹³Vi me zovete: Učenik in Gospod, in prav pravite; kajti to tudi sem.

¹⁴Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge.

¹⁵Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem vam jaz storil.

¹⁶Resnično, resnično vam pravim: Hlapec ni večji od gospodarja svojega, tudi poslanec ni večji nego tisti, ki ga je poslal.

¹⁷Ako to veste, blagor vam, če to delate.

¹⁸Ne govorim o vseh vas; jaz vem, katere sem izvolil. Ali izpolniti se mora pismo: „Ta, ki jé z menoj kruh, je vzdignil peto svojo zoper mene.“

¹⁹Že sedaj vam to pravim, preden se je zgodilo, da verujete, kadar se zgodi, da sem jaz.

²⁰Resnično, resnično vam pravim: Kdor ga sprejme, kogarkoli pošljem, sprejme mene; kdor pa sprejme mene, sprejme tega, ki me je poslal.

²¹Ko je Jezus to povedal, se razžalosti v duhu, ter zatrdi in reče: Resnično, resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.

²²Učenci se tedaj spogledujejo med seboj, pomišljujoč, o katerem pravi.

²³Slonel je pa za mizo na naročju Jezusovem eden učencev njegovih, ki ga je Jezus ljubil.

²⁴Simon Peter torej namigne temu in mu reče: Povej nam, kdo je, o katerem pravi.

²⁵On se nasloni, kakor je, Jezusu na prsi ter mu reče: Gospod, kdo je?

²⁶Jezus odgovori: Ta je, ki mu grižljaj omočim in podam. Omočivši torej grižljaj, ga vzame in poda Judu Simonovemu Iškariotu.

²⁷In za grižljajem - tedaj vnide vanj satan. Jezus mu torej veli: Kar delaš, stori hitro.

²⁸Tega pa ni razumel nobeden za mizo sedečih, čemu mu je to rekel.

²⁹Nekateri so namreč mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik: ali da naj dá kaj ubogim.

³⁰Vzemši torej grižljaj, odide takoj; bila je pa noč.

³¹Ko je torej odšel, reče Jezus: Sedaj je Sin človekov oslavljen, in Bog je oslavljen v njem.

³²Če je Bog oslavljen v njem, ga tudi Bog oslavi v sebi, in precej ga oslavi.

³³Otročiči, še malo časa sem z vami. Iskali me boste, a kakor sem Judom povedal: kamor jaz grem, vi ne morete priti, tako pravim sedaj tudi vam.

³⁴Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.

³⁵V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.

³⁶Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Jezus odgovori: Kamor grem, ne moreš zdaj iti za menoj; pozneje pa pojdeš za menoj.

³⁷Reče mu Peter: Gospod, zakaj ne morem sedaj iti za teboj? Življenje svoje dam zate.

³⁸Jezus odgovori: Življenje svoje daš zame? Resnično, resnično ti pravim: Petelin ne zapoje, dokler me trikrat ne zatajiš.