Jakobovo 4

¹Od kod prihajajo med vami vojne in boji? Ali ne pridejo od tod, celó iz vaših poželenj, ki se vojskujejo v vaših udih?

²Vi hlepite, pa nimate. Ubijate in želite imeti, pa ne morete doseči. Bojujete se in vojskujete, vendar nimate, ker ne prosite.

³Prosite, pa ne prejmete, ker prosite neprimerno, da bi to porabili za svoja poželenja.

⁴Vi zakonolomci in zakonolomke ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdorkoli bo torej prijatelj sveta, postane Božji sovražnik.

⁵§ Ali mislite, da pismo zaman pravi: »Duh, ki prebiva v nas, hrepeni do zavisti?«

⁶Toda on daje več milosti. Zatorej pravi: »Bog se ponosnim upira, toda ponižnim daje milost.«

⁷Podvrzite se torej Bogu. Uprite se hudiču in bo od vas pobegnil.

⁸Približajte se Bogu in se vam bo približal. Očistite si svoje roke, vi grešniki; in očistite svoja srca, vi, [ki ste] dvojnih misli.

⁹Bodite užaloščeni in žalujte ter jokajte. Naj bo vaš smeh obrnjen v žalovanje in vaša radost v potrtost.

¹⁰Ponižajte se v Gospodovih očeh in vas bo povišal.

¹¹Bratje, drug o drugem ne govorite hudobno. Kdor o svojem bratu govori hudobno in svojega brata sodi, govori hudobno o postavi in sodi postavo. Toda če sodiš postavo, nisi uresničevalec postave, temveč sodnik.

¹²§ En zakonodajalec je, ki je zmožen rešiti in uničiti. Kdo si ti, da sodiš drugega?

¹³Pojdite torej, vi, ki pravite: »Danes ali jutri bomo šli v to mesto in tam ostali eno leto in kupovali in prodajali ter zaslužili dobiček;«

¹⁴medtem ko ne veste, kaj bo jutri. Kajti kaj je vaše življenje? Je celó meglica, ki se za kratek čas prikaže in potem izgine proč.

¹⁵Kajti takó morate reči: »Če Gospod hoče, bomo živeli in delali to ali ono.«

¹⁶Toda sedaj se razveseljujete v svojih bahanjih. Vsako takšno razveseljevanje je zlo.

¹⁷Torej tistemu, ki zna delati dobro, pa tega ne dela, mu je to [v] greh.

Jakobovo 4

¹Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?

²Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči; borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite.

³Prosite, a ne dobite, ker slabo prosite, da bi zapravljali v slah svojih.

⁴Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.

⁵Ali menite, da pismo prazno govori? Zavistno li želi Duh, ki ga je Bog naselil v nas?

⁶Daje pa toliko večjo milost. Zato pravi pismo: „Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost“.

⁷Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.

⁸Približajte se Bogu in približa se vam. Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.

⁹Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost.

¹⁰Ponižajte se pred Gospodom, in on vas poviša.

¹¹Ne obrekujte drug drugega, bratje. Kdor obrekuje brata ali sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi izpolnjevalec postave, ampak sodnik.

¹²Eden je zakonodajec in sodnik, ki more rešiti in pogubiti; ti pa kdo si, ki sodiš bližnjega?

¹³Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri odpotujemo v to mesto in ostanemo ondi eno leto ter bomo tržili in pridobivali,

¹⁴pa ne veste, kaj bode jutri. Kakšno je življenje vaše? Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.

¹⁵Morali bi govoriti: Ako Gospod hoče, bomo živeli in to ali ono storili.

¹⁶Sedaj pa se ponašate v širokoustju svojem; vsako tako ponašanje je hudobno.

¹⁷Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.