Jakobovo 3

¹Moji bratje, ne bodite mnogi učitelji, ker veste, da bomo prejeli večjo obsodbo.

²Kajti v mnogih stvareh vsi grešimo. Če katerikoli človek ne greši z besedo, je isti popoln mož in tudi zmožen obrzdati celotno telo.

³Glejte, konjem v usta dajemo žvale, da nas lahko ubogajo in obračamo njihovo celotno telo.

⁴§ Glejte tudi ladje, katere, čeprav so tako velike in jih ženejo kruti vetrovi, se vendar obračajo z zelo majhnim krmilom, kamorkoli krmar hoče.

⁵Prav tako je jezik majhen ud, pa se baha [z] velikimi stvarmi. Glejte, kako veliko stvar prižge majhen ogenj!

⁶In jezik je ogenj, svet krivičnosti. Tako je jezik med našimi udi, da omadežuje celotno telo in razvnema zakon narave; in ta je vžgan iz pekla.

⁷Kajti vsaka vrsta, od živali in od ptic in od kač in od stvari v morju, je ukrotljiva in je bila ukročena od človeštva,

⁸toda jezika ne more ukrotiti noben človek; je neukrotljivo zlo, polno smrtonosnega strupa.

⁹Z njim blagoslavljamo Boga, celó Očeta; in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti.

¹⁰Iz istih ust izvirata blagoslavljanje in preklinjanje. Moji bratje, te stvari ne smejo biti takšne.

¹¹Mar daje studenec na istem mestu sladko in grenko vodo?

¹²Ali lahko figovo drevo, moji bratje, rodi olive? Ali trta fige? Tako noben studenec ne more dajati obeh, slane in sladke vode.

¹³Kdo je med vami moder človek in opremljen s spoznanjem? Naj s krotkostjo modrosti kaže dobro vedênje svojih del.

¹⁴Toda če imate v svojih srcih grenko zavist in prepir, se ne ponašajte in ne lažite zoper resnico.

¹⁵Ta modrost se ne spušča od zgoraj, temveč je zemeljska, čutna, vražja.

¹⁶Kajti kjer sta zavist in prepir, tam je zmešnjava in vsako hudobno delo.

¹⁷Toda modrost, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem mirna, nežna in lahka za ravnanje, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in brez hinavščine.

¹⁸In sad pravičnosti sejejo v miru tisti, ki delajo mir.

Jakobovo 3

¹Ne bodite mnogi učitelji, bratje moji, ker veste, da prejmemo težjo sodbo.

²V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.

³Ako devamo konjem uzde v gobce, da so nam poslušni, vladamo tudi ves njih život.

⁴Glej, tudi ladje, če so še tako velike in jih silni vetrovi gonijo, obrača i najmanjše krmilo, kamorkoli hoče vodnikova namera.

⁵Tako je tudi jezik majhen ud in se veliko ponaša. Glej, majhen ogenj, kolikšen gozd zažge!

⁶Tudi jezik je ogenj; kot svet krivice se kaže jezik med udi našimi, ki oskrunja vse telo in zažiga kolo življenja, njega pa zažiga pekel.

⁷Kajti sleherno pleme zveri in ptičev, golazni in morskih živali kroti in je ukrotil rod človeški,

⁸jezika pa ne more ukrotiti noben človek; zlo neukrotno je poln smrtnega strupa!

⁹Ž njim blagoslavljamo Gospoda in Očeta in ž njim preklinjamo ljudi, ustvarjene po podobi Božji;

¹⁰iz istih ust prihaja blagoslov in kletev. To, bratje moji, se ne sme tako goditi!

¹¹Saj pač studenec iz iste votline ne bruha sladke in grenke vode?

¹²More li, bratje moji, smokva roditi olive ali trta smokve? Tudi slana voda ne more delati sladke.

¹³Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti.

¹⁴Če pa imate grenko zavist in sebičnost v srcu svojem, nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico!

¹⁵To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja.

¹⁶Kjer je namreč zavist in sebičnost, tam je nerednost in vse zlo dejanje.

¹⁷Modrost pa, ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine.

¹⁸Sad pravičnosti pa se seje v miru njim, ki napravljajo mir.