Hebrejcem 5

¹Kajti vsak véliki duhovnik, vzet izmed ljudi, je odrejen za ljudi v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da lahko daruje tako darove kakor žrtve za grehe,

²ki ima lahko sočutje za nevedne in za tiste, ki so izven poti; kajti tudi on sam je obdan s šibkostjo.

³In zaradi tega razloga mora kakor za ljudi, tako tudi zase darovati za grehe.

⁴In noben človek si te časti ne jemlje sam, temveč kdor je poklican od Boga, kakor je bil Aron.

⁵Tako tudi Kristus ni samega sebe proslavil, da bi postal véliki duhovnik, temveč tisti, ki mu je rekel: »Ti si moj Sin, danes sem te rodil.«

⁶Kakor pravi tudi na drugem mestu: »Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.«

⁷Ki je v dneh svojega mesa, ko je z močnim vpitjem in solzami daroval molitve in ponižne prošnje k njemu, ki ga je bil zmožen rešiti pred smrtjo in je bil uslišan, zato ker se je bal;

⁸čeprav je bil Sin, pa se je iz stvari, ki jih je pretrpel, naučil poslušnosti;

⁹in ker je postal popoln, je postal avtor večne rešitve duš vsem tistim, ki ga ubogajo;

¹⁰véliki duhovnik, poklican od Boga, po Melkízedekovem redu.

¹¹O katerem imamo povedati mnogo besed in bi [jih] težko izrekel, glede na to, da ste leni za poslušanje.

¹²Kajti v času, ko bi morali biti učitelji, imate potrebo, da vas nekdo ponovno uči, katera so začetna načela Božjih izrekov; in postali ste takšni, ki imajo potrebo po mleku in ne po močni hrani.

¹³Kajti vsak, kdor je deležen mleka, je nevešč v besedi pravičnosti, ker je dojenček.

¹⁴Toda močna hrana pripada tem, ki so polnoletni, torej tistim, ki imajo zaradi razloga uporabe svoja čutila trenirana, da razlikujejo tako dobro kakor zlo.

Hebrejcem 5

¹Kajti vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v to, kar zadeva Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe;

²ki more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker je tudi sam obdan s slabostjo,

³in zaradi te mora kakor za ljudstvo tako tudi zase darovati za grehe.

⁴In sam si nihče ne prisvaja te časti, nego kdor je poklican od Boga, kakor tudi Aron.

⁵Tako tudi Kristus ni sam sebe počastil, da bi postal veliki duhovnik, nego on, ki mu je govoril: „Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil“.

⁶Kakor tudi drugje pravi: „Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“.

⁷On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu,

⁸in se je, dasi Sin, učil po trpljenju pokorščine.

⁹In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni,

¹⁰in Bog ga proglasil za velikega duhovnika po redu Melhizedekovem.

¹¹O tem bi nam bilo mnogo govoriti, a je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu.

¹²Zakaj po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane.

¹³Kajti vsak, kdor dobiva mleka, je nevešč besedi pravičnosti, ker je dete.

¹⁴Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.