Hebrejcem 4 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Hebrejcem 4

¹Bojmo se torej, da se ne bi komurkoli izmed vas zdelo, da je zamudil obljubo o vstopu v njegov počitek, ki nam je bila zapuščena.

²Kajti evangelij je bil oznanjen nam kakor tudi njim. Toda oznanjena beseda tem ni koristila, ker ni bila pridružena veri tistih, ki so jo slišali.

³Kajti mi, ki smo verovali, vstopamo v počitek, kakor pravi: »Kakor sem prisegel v svojem besu, če bodo vstopili v moj počitek;« čeprav so bila dela končana od ustanovitve sveta.

⁴Kajti na nekem mestu je o sedmem dnevu govoril na ta način: »In Bog je počival sedmi dan od vseh svojih del.«

⁵In na tem mestu ponovno: »Če bodo vstopili v moj počitek.«

⁶Ker torej ostaja to, da morajo nekateri vstopiti vanj in tisti, ki jim je bilo to najprej oznanjeno, zaradi nevere niso vstopili;

⁷znova omejuje nek dan, rekoč v Davidu: »Danes,« po tako dolgem času; kakor je rečeno: »Če boste danes zaslišali njegov glas, ne zakrknite svojih src.«

⁸Kajti če jim je Jezus dal počitek, potem pozneje ne bi govoril o drugem dnevu.

⁹Zaradi tega ostaja [šabatni] počitek za Božje ljudi.

¹⁰Kajti kdor je vstopil v njegov počitek, je tudi prenehal s svojimi lastnimi deli, kakor je Bog s svojimi.

¹¹Trudimo se torej, da vstopimo v ta počitek, da ne bi katerikoli človek padel po istem zgledu nevere.

¹²Kajti Božja beseda je živa in močna in ostrejša kakor vsak dvorezen meč, ki prodre celó do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter je razpoznavalka misli in namenov srca.

¹³Niti ni nobene stvari, ki se ne razpozna v njegovem pogledu, temveč so vse stvari razgaljene in odprte očem tistega, s katerim imamo opraviti.

¹⁴Ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je prešel v nebesa, Jezusa, Božjega sina, torej trdno držimo svojo veroizpoved.

¹⁵Kajti nimamo vélikega duhovnika, ki ne more biti ganjen z občutenjem naših slabosti; temveč je bil skušan v vseh ozirih, podobno kakor smo mi, vendar brez greha.

¹⁶Pristopimo torej pogumno k prestolu milosti, da bomo lahko dosegli usmiljenje in našli milost za pomoč v času potrebe.

Hebrejcem 4

¹Bojmo se torej, da se, ko še ostaja obljuba, da pridemo v pokoj njegov, ne vidi, da je kdo izmed vas zaostal.

²Kajti blagovestje smo prejeli mi kakor tudi oni; ali onim ni koristila slišana beseda, ker ni bila združena z vero njih, ki so jo slišali.

³Kajti v pokoj prihajamo mi, ki smo vero sprejeli; kakor je rekel: „V jezi svoji sem prisegel: Ne pridejo v pokoj moj!“ In vendar so bila dela Božja končana od ustanovitve sveta;

⁴saj je rekel nekje o sedmem dne tako: „In počival je Bog sedmi dan od vseh del svojih“.

⁵In tukaj zopet: „Ne pridejo v pokoj moj“.

⁶Ker je torej še pričakovati, da pridejo nekateri vanj, in oni, kateri so najprvo prejeli blagovestje, niso prišli vanj zaradi nepokorščine,

⁷določa zopet neki dan, ko pravi v Davidu „danes“ čez toliko časa, kakor je prej rečeno: „Danes, ko začujete glas njegov, ne zakrknite src svojih“.

⁸Kajti ako bi jih bil Jozue vpeljal v pokoj, ne bi potem Bog govoril o drugem dnevu.

⁹Torej ostaja še sobotni počitek ljudstvu Božjemu.

¹⁰Kajti kdor je prišel v pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih del kakor Bog od lastnih.

¹¹Prizadenimo si torej, da pridemo v oni pokoj, da ne pade kdo po enakem zgledu nepokorščine.

¹²Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca;

¹³in stvari ni skrite pred njim, temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.

¹⁴Ker imamo torej tako vzvišenega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Sinu Božjega, držimo se svoje veroizpovedi!

¹⁵Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha.

¹⁶Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.