Hebrejcem 2

¹Zatorej smo dolžni dati iskrenejšo pozornost besedam, ki smo jih slišali, da jim ne bi kadarkoli pustili izmuzniti se.

²Kajti če je bila beseda, govorjena po angelih, neomajna in je vsak prestopek ter neposlušnost prejel pravično povračilo nagrade;

³kako bomo ušli mi, če zanemarimo tako veliko rešitev duš, o kateri je najprej začel govoriti Gospod in nam je bila potrjena po tistih, ki smo ga slišali;

⁴[ko] njim Bog prav tako prinaša pričevanje, tako z znamenji kakor s čudeži in z različnimi čudežnimi močmi ter darovi Svetega Duha, glede na svojo lastno voljo?

⁵Kajti angelom ni položil v podreditev sveta, ki pride, o katerem govorimo.

⁶Temveč je nekdo na nekem kraju pričeval, rekoč: »Kaj je človek, da misliš nanj? Ali človeški sin, da ga obiskuješ?

⁷§ Naredil si ga malo nižjega od angelov; kronaš ga s slavo in častjo in postavljaš ga nad dela svojih rok.

⁸Vse stvari si podvrgel pod njegova stopala.« Kajti ker je vse podvrgel pod njega, ni pustil ničesar, kar ni položeno pod njega. Vendar sedaj še ne vidimo vseh stvari položenih pod njega.

⁹Toda vidimo Jezusa, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, zaradi smrtnega trpljenja, kronanega s slavo in častjo; da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakega človeka.

¹⁰Kajti spodobilo se je njemu, za katerega so vse stvari in po katerem so vse stvari v prinašanju mnogih sinov v slavo, da naredi poveljnika njihove rešitve duš popolnega skozi trpljenja.

¹¹Kajti vsi so iz enega, tako kdor posvečuje kakor tisti, ki so posvečeni. Zaradi tega razloga ni osramočen, da jih kliče brate,

¹²rekoč: »Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, na sredi cerkve ti bom prepeval hvalo.«

¹³In ponovno: »Svoje trdno upanje bom položil vanj.« In ponovno: »Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog.«

¹⁴Ker ste potem kot otroci soudeleženci mesa in krvi, je tudi sam prav tako vzel del od istega, da bi skozi smrt lahko uničil tistega, ki je imel smrtno oblast, to je hudiča

¹⁵in osvobodil tiste, ki so bili zaradi strahu pred smrtjo vse svoje življenje podrejeni sužnosti.

¹⁶Kajti resnično nase ni prevzel narave angelov, temveč je nase prevzel Abrahamovo seme.

¹⁷§ Zatorej se je zanj v vseh stvareh spodobilo, da je bil narejen podoben svojim bratom, da bi bil lahko usmiljen in zvest véliki duhovnik v stvareh, ki se nanašajo na Boga, da opravi pobotanje za grehe ljudi.

¹⁸Kajti ker je on sam trpel in bil skušan, je zmožen okrepiti te, ki so skušani.

Hebrejcem 2

¹Zato nam treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo slišali, da ne zgrešimo zveličanja.

²Če je namreč beseda, po angelih govorjena, postala trdna in je vsak prestopek in neposluh dobil pravično plačilo,

³kako uidemo mi, pustivši vnemar toliko zveličanje? ki ga je iz početka oznanjal Gospod, in oni, ki so čuli, so nam ga potrdili,

⁴pri čemer je tudi Bog ž njimi vred pričal z znamenji in čudeži in mnogoterimi močmi in s podeljevanjem svetega Duha po volji svoji.

⁵Kajti angelom ni podložil sveta prihodnjega, o katerem govorimo.

⁶Pričal pa je nekdo nekje, govoreč: „Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?

⁷Za malo časa si ga ponižal pod angele; s slavo in častjo si ga venčal in postavil si ga nad dela rok svojih;

⁸vse si podložil pod noge njegove.“ Ker mu je pa vse podložil, torej ni pustil ničesar njemu nepodloženega. Sedaj pa ne vidimo še, da bi mu bilo vse podloženo;

⁹vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, zaradi trpljenja smrti venčanega s slavo in častjo, da po milosti Božji okusi smrt za vsakega.

¹⁰Kajti spodobilo se je njemu, za katerega je vse in po katerem je vse, ko je mnogo sinov peljal v slavo, začetnika njih zveličanja popolnega storiti po trpljenju.

¹¹Kajti i ta, ki posvečuje, i oni, ki se posvečujejo, vsi so iz enega; iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, govoreč:

¹²„Oznanjal bom ime tvoje bratom svojim, sredi zbora ti bom peval hvalo“.

¹³In zopet: „Nanj naslonim upanje svoje“, in zopet: „Glej, jaz in otročiči, katere mi je dal Bog“.

¹⁴Ker so torej otročiči deležni mesa in krvi, se je tudi on tega podobno udeležil, da bi s svojo smrtjo uničil njega, ki ima smrti oblast, to je: hudiča,

¹⁵in osvobodil tiste, ki so v strahu smrti vse življenje bili v sponah sužnosti.

¹⁶Saj se pač ne poteza za angele, ampak za seme Abrahamovo se poteza.

¹⁷Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe.

¹⁸Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.