Galačanom 2

¹Potem sem po štirinajstih letih ponovno z Barnabom odšel gor v Jeruzalem in s seboj vzel tudi Tita.

²In gor sem odšel po razodetju in jim posredoval ta evangelij, ki ga oznanjam med pogani, toda skrivaj tem, ki so bili ugledni, da ne bi na kakršenkoli način tekel ali sem tekel zaman.

³Toda niti Tit, ki je bil z menoj, ki je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže.

⁴In to zaradi nepričakovano privedenih lažnih bratov, ki so prišli na skrivnem, da zalezujejo našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas lahko privedli v suženjstvo;

⁵katerim nismo niti za eno uro dali prostora s podložnostjo, da bi se evangelijska resnica lahko nadaljevala z vami.

⁶Toda izmed teh, ki so se zdeli, da so nekaj (karkoli so bili, mi ni važno; Bog ne sprejema človeške zunanjosti), kajti tisti, ki so se zdeli, da so nekaj, mi na posvetovanju niso ničesar dodali,

⁷temveč nasprotno, ko so videli, da je bil evangelij neobreze zaupan meni, kakor je bil evangelij obreze Petru

⁸(kajti, kdor je učinkovito deloval v Petru k apostolstvu obrezanih, isti je bil mogočen v meni za pogane).

⁹In ko so Jakob, Kefa in Janez, ki se zdijo, da so stebri, zaznali milost, ki mi je bila dana, so meni in Barnabu podali desnice družabništva, da bi midva šla k poganom, oni pa k obrezanim.

¹⁰Le želeli so, da bi se spominjala revnih; isto kar sem si tudi sam prizadeval storiti.

¹¹Toda ko je Peter prišel v Antiohijo, sem se mu v obraz uprl, ker je bil za ošteti.

¹²Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani. Toda ko so prišli, se je umaknil in se oddvojil, ker se je bal teh, ki so bili iz obreze.

¹³In prav tako so se z njim pretvarjali drugi Judje; do te mere, da je bil tudi Barnaba zapeljan z njihovim pretvarjanjem.

¹⁴Toda ko sem videl, da niso živeli pošteno, glede na resnico evangelija, sem pred vsemi temi rekel Petru: »Če ti, ki si Jud, živiš po načinu poganov, ne pa, kakor počno Judje, zakaj siliš pogane, da živijo, kakor počno Judje?«

¹⁵Mi, ki smo Judje po naravi, ne pa poganski grešniki,

¹⁶vemo, da človek ni opravičen po delih postave, temveč po veri v Jezusa Kristusa, celó mi smo verovali v Jezusa Kristusa, da bi bili lahko opravičeni po veri v Kristusa, ne pa po delih postave, kajti po delih postave ne bo opravičeno nobeno meso.

¹⁷Toda če smo, medtem ko si prizadevamo biti opravičeni po Kristusu, tudi mi sami spoznani [za] grešnike, je potemtakem Kristus služabnik greha? Bog ne daj.

¹⁸Kajti če ponovno gradim stvari, ki sem jih uničil, samega sebe delam prestopnika.

¹⁹Kajti po postavi sem mrtev postavi, da bi lahko živel Bogu.

²⁰Križan sem s Kristusom, pa vendar živim; vendar ne jaz, temveč Kristus živi v meni. In življenje, ki ga sedaj živim v mesu, živim po veri v Božjega Sina, ki me je ljubil in dal zame samega sebe.

²¹Ne onemogočam Božje milosti; kajti če je pravičnost prišla po postavi, potem je Kristus umrl zaman.

Galačanom 2

¹Potem čez štirinajst let sem zopet šel gori v Jeruzalem z Barnabom in vzel s seboj tudi Tita.

²Šel sem pa gori po razodetju in sem jim razložil evangelij, ki ga propovedujem med pogani, a posebe njim, ki so kaj veljali, da bi ne bil moj trud prej ali slej zaman.

³Ali tudi Tit, ki je bil z menoj in je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže.

⁴To pa zavoljo krivih bratov, ki so se prikradli in vmes vrinili, oprezovat svobodo našo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasužnjili;

⁵katerim se niti za uro nismo vdali in podvrgli, da bi resnica evangelija ostala pri vas.

⁶Od tistih pa, ki so kaj veljali (kakšni so bili nekdaj, zato mi nič ni; Bog ne gleda, kdo je kdo), ti namreč, ki so kaj veljali, niso meni nič pridali;

⁷temuč nasprotno, videč, da je meni zaupan evangelij za neobrezo kakor Petru za obrezo

⁸(kajti On, ki je v Petru deloval za apostolstvo obreze, je deloval tudi v meni za pogane),

⁹in spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo,

¹⁰samo da se spominjava ubogih; za to sem se tudi potrudil, da se tako stori.

¹¹Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem ga iz oči v oči karal, ker je bil graje vreden.

¹²Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani; ko so pa prišli, se je umikal in se ločil, boječ se tistih, ki so bili iz obreze.

¹³In ž njim vred so se hlinili tudi drugi Judje, tako da je tudi Barnaba zavedlo njih hlinjenje.

¹⁴Ali ko sem videl, da ne hodijo prav po resnici evangelija, sem rekel Kefu pred vsemi: Če ti, ki si Jud, poganski živiš in ne judovski, zakaj siliš pogane, da žive judovski? –

¹⁵Mi smo po rodu Judje in ne iz poganov grešniki,

¹⁶ker pa vemo, da se ne opravičuje človek iz del postave, nego samo po veri v Jezusa Kristusa, smo sprejeli tudi mi vero v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni iz vere Kristusove in ne iz del postave, ker se iz del postave ne opraviči nobeno meso.

¹⁷Ako smo pa mi pri tem, ko iščemo biti opravičeni v Kristusu, tudi sami spoznani za grešnike, je li torej Kristus grehu služabnik? Nikakor ne.

¹⁸Zakaj če zidam zopet to, kar sem podrl, se kažem sam, da sem prestopnik.

¹⁹Jaz sem namreč po postavi umrl postavi, da Bogu živim.

²⁰S Kristusom sem na križ razpet. Živim pa ne več jaz, marveč Kristus živi v meni; kolikor pa sedaj živim v mesu, živim v veri Sinu Božjega, ki me je ljubil in dal samega sebe zame.

²¹Ne zametam milosti Božje, kajti če je po postavi pravičnost, je Kristus zastonj umrl.