5. Mojzesova 15

¹Ob koncu vsakih sedmih let boš naredil odpust.

²To je način odpusta. Vsak upnik, ki posoja, mora svojemu bližnjemu to odpustiti. Tega ne bo terjal od svojega bližnjega ali od svojega brata, ker je to imenovano Gospodov odpust.

³Od tujca lahko to ponovno zahtevaš, toda kar je tvoje, s tvojim bratom, bo tvoja roka odpustila,

⁴razen ko med vami ne bo nobenega revnega, kajti Gospod te bo silno blagoslovil v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo vzameš v last,

⁵samo če previdno prisluhneš glasu Gospoda, svojega Boga, da obeležuješ izpolnjevanje vseh teh zapovedi, ki sem ti jih ta dan zapovedal.

⁶Kajti Gospod, tvoj Bog, te blagoslavlja, kakor ti je obljubil in posojal boš mnogim narodom, toda ti si ne boš izposojal in kraljeval boš nad mnogimi narodi, toda oni ne bodo kraljevali nad teboj.

⁷Če je med vami revež enega izmed tvojih bratov znotraj katerihkoli izmed tvojih velikih vrat, v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne boš zakrknil svojega srca niti svoje roke zaprl pred svojim revnim bratom,

⁸temveč mu boš na široko odprl svojo roko in zagotovo mu boš posodil dovolj za njegovo potrebo, v tem, kar mu manjka.

⁹Pazi se, da ne bi bilo misli v tvojem zlobnem srcu, rekoč: ›Sedmo leto, leto odpusta, se približuje‹ in je tvoje oko zlobno zoper tvojega revnega brata in mu ničesar ne daš in on zoper tebe kliče h Gospodu in to ti bo greh.

¹⁰Zagotovo mu boš dal in tvoje srce ne bo užaloščeno, ko mu daješ, zato ker te bo za to stvar Gospod, tvoj Bog, blagoslovil v vseh tvojih delih in v vsem, k čemur boš položil svojo roko.

¹¹Kajti revni ne bo nikoli izginil iz dežele. Zatorej ti zapovedujem, rekoč: ›Svojo roko boš na široko odprl svojem bratu, svojemu revnemu in svojemu pomoči potrebnemu v svoji deželi.‹

¹²In če ti bo prodan tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka in ti služi šest let, ga boš potem v sedmem letu od sebe pustil svobodnega.

¹³In ko ga svobodnega pošlješ od sebe, mu ne boš pustil, da gre proč prazen.

¹⁴Velikodušno ga boš opremil iz svojega tropa in iz svojega mlatišča in iz svoje vinske stiskalnice. Dal mu boš od tega, s čimer te je Gospod, tvoj Bog, blagoslovil.

¹⁵Spomnil se boš, da si bil suženj v egiptovski deželi in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil, zato ti danes zapovedujem to stvar.

¹⁶Zgodilo se bo, če ti reče: ›Ne bom šel proč od tebe,‹ ker ljubi tebe in tvojo hišo, ker mu je dobro s teboj,

¹⁷potem boš vzel šilo in ga na vratih prebodel skozi njegovo uho in on bo tvoj služabnik na veke. In prav tako boš podobno storil svoji dekli.

¹⁸Ne bo se ti zdelo težko, ko ga svobodnega pošlješ proč od sebe, kajti vreden ti je bil dvojnega najetega služabnika, v tem, ko ti je služil šest let in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v vsem, kar delaš.

¹⁹Vse prvence, ki pridejo iz tvoje črede in iz tvojega tropa, boš posvetil Gospodu, svojemu Bogu. Nobenega dela ne boš opravljal s prvencem svojega bikca niti strigel prvenca svoje ovce.

²⁰To boš leto za letom jedel pred Gospodom, svojim Bogom, ti in tvoja družina, na kraju, ki ga bo Gospod izbral.

²¹In če je na njem kakršnakoli pomanjkljivost kakor, če je hrom ali slep ali ima kakršnokoli bolezensko pomanjkljivost, ga ne boš žrtvoval Gospodu, svojemu Bogu.

²²Jedel ga boš znotraj svojih velikih vrat. Nečista in čista oseba ga bo jedla enako kakor srnjaka in kakor jelena.

²³Samo njegove krvi ne boš jedel. Na tla jo boš izlil kakor vodo.

5. Mojzesova 15

¹Ob koncu vsakega sedmega leta napravi odpuščanje.

²In ta bodi način odpuščanja: odpusti naj vsak upnik, kar je posodil svojemu bližnjemu; ne terjaj za to svojega bližnjega ali svojega brata, ker je bilo Gospodovo odpuščanje razglašeno.

³inostranca smeš za to terjati, ali karkoli je tvojega pri tvojem bratu, mu odpústi.

⁴Samo da ne bi bilo ubožca med vami; kajti Gospod te bo obilo blagoslovil v deželi, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog, za dediščino, da jo posedeš;

⁵samo če boš zvesto poslušal glas Gospoda, svojega Boga, prizadevajoč si, da izpolnjuješ vso to zapoved, ki ti jo jaz danes zapovedujem.

⁶Ko te bo Gospod, tvoj Bog, blagoslovil, kakor ti je obljubil: tedaj boš posojeval mnogim narodom, sam pa ne boš ničesar jemal naposodo, vladal boš mnogim narodom, a tebi ne bo nihče vladal.

⁷Ako bode med vami ubožec, eden bratov tvojih, v kateremkoli mestu v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, vaš Bog, ne zakrkni srca svojega ter ne zapri roke svoje proti ubogemu svojemu bratu,

⁸temuč rad mu odpri roko in voljno mu daj naposodo, kolikor zadostuje potrebi njegovi, česar strada.

⁹Varuj se, da ne bo hudobne misli v tvojem srcu, da bi rekel: Bliža se sedmo leto, leto odpuščanja, in oko tvoje bi bilo hudobno proti ubogemu bratu tvojemu, in ničesar mu ne daš, in on bo vpil h Gospodu proti tebi, in greh bo na tebi.

¹⁰Drage volje mu daj in ne bodi ti v srcu žal, ko mu daš, kajti za to stvar te bo blagoslovil Gospod, tvoj Bog, pri vsem tvojem delu in v vsem, česar se ti loti roka

¹¹Zakaj ubogih ne bo kar zmanjkalo v deželi, zatorej ti zapovedujem takole: Rad odpri roko svojemu bratu, potrebnemu in siromaku v deželi tvoji.

¹²Če ti bo prodan tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka, naj ti služi šest let, v sedmem letu pa ga odpusti svobodnega.

¹³In ko ga odpustiš na svobodo, ne pusti ga praznega,

¹⁴ampak obloži ga z darili od ovac svojih in z gumna svojega in iz tlačilnice svoje; daj mu od tega, s čimer te je blagoslovil Gospod, tvoj Bog.

¹⁵In spominjaj se, da si bil sužnik v deželi Egiptovski, in Gospod, tvoj Bog, te je odkupil: zato ti jaz danes to zapovedujem.

¹⁶Ako pa ti poreče: Ne pojdem od tebe – ker ljubi tebe in tvojo družino, ker se mu dobro godi pri tebi –

¹⁷vzemi šilo in mu prebodi uho na durih, in hlapec ti bode za vselej. Tudi s svojo deklo stori enako.

¹⁸Nikar naj se ti ne zdi težko, ko ga svobodnega odpuščaš, zakaj služil ti je vredno dvojnega najemnikovega plačila šest let; in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil v vsem, kar opravljaš.

¹⁹Vse prvorojeno, ki bo storjeno med tvojimi govedi in ovcami, kar jih bo samcev, posveti Gospodu, Bogu svojemu. V jarem ne vklepaj prvenca svoje govedi, tudi ne strizi prvencev svojih ovac.

²⁰Pred Gospodom, Bogom svojim, jih použij ti in tvoja hiša, leto za letom, na mestu, ki si ga izvoli Gospod.

²¹Ako pa ima živinče kako hibo, da je hromo ali slepo, ali kakršnobodi hudo hibo, ga ne smeš darovati Gospodu, svojemu Bogu,

²²temuč v svojih vratih ga zaužij. Čisti in nečisti naj to jé enako kakor srno in jelena,

²³samo krvi ne jej, na zemljo jo izlij kakor vodo.