4. Mojzesova 9

¹Gospod je spregovoril Mojzesu v Sinajski divjini, v prvem mesecu drugega leta, potem ko so prišli iz egiptovske dežele, rekoč:

²»Naj Izraelovi otroci tudi pasho praznujejo ob njenem določenemu času.

³Na štirinajsti dan tega meseca, zvečer, jo boste praznovali ob določenem času, glede na vse njene zakone in glede na vse njene ceremonije, jo boste praznovali.«

⁴In Mojzes je govoril Izraelovim otrokom, da naj praznujejo pasho.

⁵Pasho so praznovali na štirinajsti dan prvega meseca zvečer v Sinajski divjini. Glede na vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi otroci storili.

⁶Tam pa so bili neki možje, ki so se omadeževali pri človeškem truplu, da na ta dan niso mogli praznovati pashe in na ta dan so prišli pred Mojzesa in pred Arona

⁷in ti možje so mu rekli: »Omadeževani smo s človeškim truplom. Zakaj smo zadržani, da ne moremo darovati Gospodove daritve ob določenem času med Izraelovimi otroki?«

⁸Mojzes jim je rekel: »Mirno stojte, jaz pa bom poslušal, kaj bo glede vas zapovedal Gospod.«

⁹Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

¹⁰»Govori Izraelovim otrokom, rekoč: ›Če bo katerikoli moški izmed vas ali izmed vašega potomstva postal nečist zaradi razloga trupla, ali bo na potovanju daleč stran, bo vendar praznoval pasho Gospodu.

¹¹Štirinajsti dan drugega meseca zvečer jo bodo praznovali in jo jedli z nekvašenim kruhom in grenkimi zelišči.

¹²Od tega ne bodo ničesar pustili do jutra niti zlomili nobene njegove kosti. Glede na vse odredbe pashe jo bodo praznovali.

¹³Toda mož, ki je čist in ni na potovanju in se ogiba praznovati pasho, celo ista duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. Ker ob določenem času ni prinesel daru Gospodu, bo ta mož nosil svoj greh.

¹⁴Če bo tujec začasno prebival med vami in bo praznoval pasho Gospodu, bo tako storil glede na odredbe pashe in glede na njen določeni način. Imeli boste eno odredbo, tako za tujca kakor za tistega, ki je bil rojen v deželi.‹«

¹⁵Na dan, ko je bilo šotorsko svetišče vzdignjeno, je oblak pokril šotorsko svetišče, namreč šotor pričevanja in zvečer je bilo nad šotorskim svetiščem kakor bi bil to videz ognja do jutra.

¹⁶Vedno je bilo tako; oblak ga je pokrival podnevi in videz ognja ponoči.

¹⁷Ko je bil oblak dvignjen od šotorskega svetišča, so za tem Izraelovi otroci odpotovali in na kraju, kjer je oblak obstal, tam so Izraelovi otroci postavili svoje šotore.

¹⁸Na Gospodovo zapoved so Izraelovi otroci odpotovali in na Gospodovo zapoved so se utaborili. Kolikor dolgo je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem, so počivali v svojih šotorih.

¹⁹Ko se je oblak mnogo dni zadrževal nad šotorskim svetiščem, potem so Izraelovi otroci pazili na Gospodovo naročilo in niso odpotovali.

²⁰In bilo je, ko je bil oblak malo dni nad šotorskim svetiščem; glede na Gospodovo zapoved, so ostajali v svojih šotorih in glede na Gospodovo zapoved so odpotovali.

²¹In bilo je, ko je oblak ostajal od večera celo do jutra in da se je oblak zjutraj dvignil, potem so odpotovali, bodisi je bilo to podnevi ali ponoči, ko se je oblak dvignil, so odpotovali.

²²Ali če je bilo to dva dni ali mesec ali leto, da je oblak ostajal nad šotorskim svetiščem, ostajajoč nad njim, so Izraelovi otroci ostali v svojih šotorih in niso odpotovali, toda ko je bil ta dvignjen, so odpotovali.

²³Na Gospodovo zapoved so počivali v šotorih in na Gospodovo zapoved so odpotovali; pazili so na Gospodovo naročilo, na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki.

4. Mojzesova 9

¹In Gospod je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski prvi mesec drugega leta, ko so bili šli iz dežele Egiptovske in rekel:

²Gotovo naj sinovi Izraelovi praznujejo pasho v njej določenem času!

³Štirinajsti dan tega meseca, proti večeru, jo obhajajte v njej določenem času; po vseh njenih postavah in naredbah jo praznujte.

⁴Tedaj ogovori Mojzes sinove Izraelove, da naj pripravijo velikonočno jagnje.

⁵In obhajali so pasho v prvem mesecu štirinajsti dan proti večeru v puščavi Sinajski; kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, tako so vse storili sinovi Izraelovi.

⁶Bilo je pa nekaj mož, ki so se onečistili z mrličem in niso mogli praznovati pashe tisti dan. Ti stopijo tisti dan pred Mojzesa in Arona

⁷ter ga ogovore: Mi smo nečisti zaradi mrliča; zakaj bi bili prikrajšani, da ne smemo prinesti darila Gospodovega v določenem času med sinovi Izraelovimi?

⁸In Mojzes jim reče: Počakajte, hočem slišati, kaj vam Gospod zapove.

⁹In Gospod je govoril Mojzesu takole:

¹⁰Govori sinovom Izraelovim in reci: Če se kdo onečisti pri mrtvem ali pa bo na daljnem potu, bodisi iz vas ali prihodnjih rodov vaših, vendar naj napravi velikonočno jagnje Gospodu:

¹¹drugega meseca štirinajsti dan proti večeru naj ga taki obhajajo, z opresnim kruhom in grenkimi zelišči naj ga jedo;

¹²nič naj ga ne puste do jutra, tudi nobene kosti v njem naj ne zlomijo; natančno po postavi pashe naj se ravnajo.

¹³Kdor pa je čist in ni na potovanju, a opusti praznovati pasho, tega duša bodi iztrebljena izmed ljudstva njegovega; kajti darila Gospodovega ni prinesel v določenem času, greh svoj naj nosi ta mož.

¹⁴Ako pa biva med vami tujec in hoče praznovati pasho Gospodu, naj se ravna po postavi pashe in njenih naredbah. Ista vam veljaj postava za tujca in za rojaka.

¹⁵V dan pa, ko je bilo postavljeno prebivališče, je pokril oblak prebivališče, šator pričevanja; in od večera do jutra je bila nad prebivališčem kakor podoba ognja.

¹⁶Tako je bilo vsekdar: oblak ga je pokrival in po noči podoba ognja.

¹⁷In kadar se je vzdignil oblak iznad Šatora, precej so se odpravili sinovi Izraelovi, in na mestu, kjer je počival oblak, ondi so se utaborili sinovi Izraelovi.

¹⁸Na povelje Gospodovo so odpotovali sinovi Izraelovi in na povelje njegovo so se utaborili; dokler je počival oblak nad prebivališčem, so taborili.

¹⁹In ko je bil oblak na prebivališču veliko dni, so stregli sinovi Izraelovi na straži Gospodovi, in niso odhajali.

²⁰In če je ostal oblak nad prebivališčem le malo dni: na povelje Gospodovo so ostali v šatorih in na povelje Gospodovo so šli na pot.

²¹In če je bil oblak le od večera do jutra: ko se je vzdignil oblak zjutraj, so se odpravili; ali če je bil dan in noč: kadar se je vzdignil, so se tudi odpravili.

²²Ako pa je dva dni ali mesec dni ali več časa oblak počival nad prebivališčem, so ostali sinovi Izraelovi v šatorih in niso potovali; a brž, ko se je vzdignil, so se odpravili.

²³Na povelje Gospodovo so razpenjali šatore in na povelje Gospodovo so potovali; stregli so na straži Gospodovi, kakor je zapovedal Gospod po Mojzesu.