4. Mojzesova 10

¹Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

²»Naredi si dve srebrni trobenti. Iz celega kosa ju boš izdelal, da ju boste lahko uporabljali za sklic zbora in za potovanje taborov.

³Ko bodo z njima zatrobili, se bo ves zbor zbral k tebi pri vratih šotorskega svetišča skupnosti.

⁴Če bodo trobili samo z eno trobento, potem se bodo princi, ki so poglavarji tisočerih Izraelovih, skupaj zbrali k tebi.

⁵Kadar zatrobite alarm, potem bodo tabori, ki taborijo na vzhodnih delih, odšli naprej.

⁶Kadar drugič zatrobite alarm, potem se bodo tabori, ki taborijo na južni strani, odpravili na svoje potovanje; zaradi njihovih potovanj bodo trobili alarm.

⁷Toda ko naj bi se skupnost zbrala skupaj, boste trobili, toda ne boste razglasili alarma.

⁸Aronovi sinovi, duhovniki, bodo trobili s trobentami in oni vam bodo za odredbo na veke skozi vaše rodove.

⁹Če greste v svoji deželi na vojno zoper sovražnika, ki vas zatira, potem boste s trobentami trobili alarm in Gospod, vaš Bog, se vas bo spomnil in rešeni boste pred svojimi sovražniki.

¹⁰Tudi na dan vašega veselja in na vaše slovesne dneve in ob začetkih mesecev boste s trobentami trobili nad svojimi žgalnimi daritvami in nad žrtvovanji svojih mirovnih daritev, da vam bodo za spomin pred vašim Bogom. Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

¹¹Pripetilo se je na dvajseti dan drugega meseca, v drugem letu, da je bil oblak dvignjen iznad šotorskega svetišča pričevanja.

¹²Izraelovi otroci so se odpravili na svoja potovanja iz Sinajske divjine in oblak je obstal v Paránski divjini.

¹³Prvič so se odpravili na svoje potovanje glede na Gospodovo zapoved, po Mojzesovi roki.

¹⁴Prvi je odšel prapor tabora Judovih otrok, glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Aminadábov sin Nahšón.

¹⁵Nad vojsko rodu Isahárjevih otrok je bil Cuárjev sin Netanél.

¹⁶Nad vojsko rodu Zábulonovih otrok je bil Helónov sin Eliáb.

¹⁷Šotorsko svetišče je bilo podrto, in Geršónovi sinovi in Meraríjevi sinovi so se odpravili naprej, noseč šotorsko svetišče.

¹⁸Prapor Rubenovega tabora se je odpravil naprej, glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Šedeúrjev sin Elicúr.

¹⁹Nad vojsko rodu Simeonovih otrok je bil Curišadájev sin Šelumiél.

²⁰Nad vojsko rodu Gadovih otrok je bil Deguélov sin Eljasáf.

²¹Kehátovci so se odpravili naprej, noseč svetišče, drugi pa so postavili šotorsko svetišče preden so ti prišli.

²²Prapor tabora Efrájimovih otrok se je odpravil naprej glede na njihove vojske in nad njegovo vojsko je bil Amihúdov sin Elišamá.

²³Nad vojsko rodu Manásejevih otrok je bil Pedacúrjev sin Gamliél.

²⁴Nad vojsko rodu Benjaminovih otrok je bil Gideoníjev sin Abidán.

²⁵Prapor tabora Danovih otrok se je odpravil naprej, ki je bil zadnja straža vseh taborov po njihovih vojskah. In nad njegovo vojsko je bil Amišadájev sin Ahiézer.

²⁶Nad vojsko rodu Aserjevih otrok je bil Ohránov sin Pagiél.

²⁷Nad vojsko rodu Neftálijevih otrok je bil Enánov sin Ahirá.

²⁸Takšna so bila potovanja Izraelovih otrok glede na njihove vojske, ko so se odpravili naprej.

²⁹Mojzes je rekel Hobábu, sinu Midjánca Reguéla, Mojzesovega tasta: »Potujemo proti kraju, o katerem je Gospod rekel: ›Jaz vam ga bom dal.‹ Pridi z nami in mi ti bomo storili dobro, kajti Gospod je dobro govoril glede Izraela.«

³⁰Ta pa mu je rekel: »Ne bom šel, temveč bom odšel k svoji lastni deželi in k svojemu sorodstvu.«

³¹Rekel je: »Ne zapusti nas, prosim te, ker veš kako naj taborimo v divjini in ti si nam lahko namesto oči.

³²In zgodilo se bo, če greš z nami, da, zgodilo se bo, da kakršna bo Gospodova dobrota do nas, isto bomo mi storili tebi.«

³³Odpravili so se od Gospodove gore tri dni potovanja in skrinja Gospodove zaveze je šla pred njimi na tridnevno potovanje, da zanje poišče počivališče.

³⁴Gospodov oblak je bil nad njimi podnevi, ko so odšli iz tabora.

³⁵Kadar je skrinja krenila na pot, se je pripetilo, da je Mojzes rekel: »Vstani, Gospod in razkrope naj se tvoji sovražniki in tisti, ki te sovražijo, naj zbežijo pred teboj.«

³⁶Ko pa je ta počivala, je rekel: »Vrni se, oh Gospod, k mnogim Izraelovim tisočerim.«

4. Mojzesova 10

¹In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

²Naredi si dve srebrni trobenti, s tolkljanim delom ju naredi, in uporabljaj ju v sklicevanje občine in kadar se kliče vojska na odhod.

³Kadar se zatrobi na obe, naj se zbere občina vsa k tebi pred vhodom shodnega šatora.

⁴Kadar pa se zatrobi na eno, naj se zbero k tebi knezi, glave tisočev Izraelovih.

⁵Kadar pa bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so v šatorih proti jutru.

⁶Ko pa v drugič bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so ušatorjene proti poldnevu. Kadar odhajajo naj trobijo bučno.

⁷Ko se pa sklicuje zbor, tudi trobite, a ne bučno.

⁸In sinovi Aronovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti, in ti naj vam bodeta v večno postavo za prihodnje rodove vaše.

⁹In kadar pojdete v deželi svoji na vojsko zoper zatiralca, ki vam bode sovražen, trobite bučno s trobentama, in pridete v spomin pred Gospodom, Bogom svojim, in rešeni boste sovražnikov svojih.

¹⁰In v dan veselja svojega, ob določenih praznikih in ob mlajih svojih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah, in bodeta vam v spomin pred Bogom vašim. Jaz sem Gospod, Bog vaš.

¹¹In zgodilo se je v drugem letu, drugi mesec, dvajsetega dne tega meseca, da se je vzdignil oblak iznad prebivališča pričevanja,

¹²in sinovi Izraelovi so se odpravili po svojih krdelih iz puščave Sinajske, in oblak se je ustavil v puščavi Paranski.

¹³Tedaj so prvič šli na pot po ukazu Gospodovem, danem Mojzesu.

¹⁴In najprej je odrinil prapor tabora sinov Judovih s trumami svojimi: nad vojsko njegovo je bil Nahson, sin Aminadabov,

¹⁵in nad vojsko rodú sinov Isaharjevih je bil Netanel, sin Zuarjev,

¹⁶in nad vojsko rodú sinov Zebulonovih Eliab, sin Helonov.

¹⁷Medtem so razdeli prebivališče, in sinovi Gersonovi in Merarijevi so odrinili, noseč prebivališče.

¹⁸Nato je odrinil prapor tabora Rubenovega s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elizur, sin Šedeurjev,

¹⁹in nad vojsko rodú sinov Simeonovih Šelumiel, sin Zurišadajev,

²⁰in nad vojsko rodú sinov Gadovih Eliasaf, sin Deguelov.

²¹Potem so odrinili Kahatovci, noseč svetišče. Oni pa so postavljali prebivališče, dokler so ti prišli.

²²Za njimi je odrinil prapor tabora sinov Efraimovih s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elišama, sin Amihudov,

²³in nad vojsko rodu sinov Manasejevih Gamaliel, sin Pedazurjev,

²⁴in nad vojsko rodú sinov Benjaminovih Abidan, sin Gideonijev.

²⁵Naposled je odrinil s krdeli svojimi prapor tabora sinov Danovih, zadnji voj vseh taborov: in nad vojsko njegovo je bil Ahiezer, sin Amišadajev,

²⁶in nad vojsko rodú sinov Aserjevih Pagiel, sin Okranov,

²⁷in nad vojsko rodú sinov Neftalijevih Ahira, sin Enanov.

²⁸To je način odhodov sinov Izraelovih s svojimi vojskami, in tako so potovali.

²⁹In Mojzes reče Hobabu, sinu Reguela Madianskega, tasta Mojzesovega: Popotujemo v kraj, o katerem je rekel Gospod: Vam ga hočem dati. Pojdi z nami, in dobro ti bomo storili, kajti dobro je Gospod obljubil Izraelu.

³⁰On pa mu odgovori: Ne pojdem z vami, ampak odidem v deželo svojo in k sorodstvu svojemu.

³¹In reče: Ne zapústi nas, prosim; zakaj ti veš, kje naj taborimo v puščavi, in nam bodeš vodnik.

³²Ako pojdeš z nami, gotovo izkažemo, karkoli nam Gospod stori dobrega, isto tudi tebi.

³³In potovali so tri dni hoda od gore Gospodove, in skrinja zaveze Gospodove je šla pred njimi tri dni pota, da jim najde počivališče.

³⁴Oblak Gospodov pa je bil po dnevi nad njimi, ko so šli iz tabora.

³⁵In bilo je, kadar je skrinja šla na pot, da je dejal Mojzes: Vstani, o Gospod, in naj se razkropé sovražniki tvoji, in tisti, ki te sovražijo, naj bežé pred obličjem tvojim.

³⁶Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o Gospod, k miriadam tisočev Izraelovih.