4. Mojzesova 36

¹Približali so se poglavarji očetov družin Gileádovih otrok, sinú Mahírja, sinú Manáseja, iz družin Jožefovih sinov in spregovorili pred Mojzesom in pred princi, poglavarji očetov Izraelovih otrok

²in rekli: »Gospod je zapovedal mojemu gospodu, naj Izraelovim otrokom da deželo za dediščino po žrebu in mojemu gospodu je bilo zapovedano od Gospoda, naj da dediščino našega brata Celofháda njegovim hčeram.

³Če bodo poročene h kateremukoli izmed sinov iz drugih rodov Izraelovih otrok, potem bo njihova dediščina vzeta od dediščine naših očetov in predana bo v dediščino rodu, kamor so sprejete. Tako bo to vzeto od žreba naše dediščine.

⁴Ko bo jubilej Izraelovih otrok, potem bo njihova dediščina položena v dediščino rodu kamor so sprejete. Tako bo njihova dediščina odvzeta od dediščine rodu naših očetov.«

⁵Mojzes je Izraelovim otrokom zapovedal glede na Gospodovo besedo, rekoč: »Rod Jožefovih sinov je dobro rekel.

⁶›To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal glede Celofhádovih hčera, rekoč: ›Naj se poroče, s komer mislijo, da je najbolje, samo k družini rodu njihovega očeta se bodo poročile.

⁷Tako dediščina Izraelovih otrok ne bo prešla od roda k rodu, kajti vsak izmed Izraelovih otrok se bo držal k dediščini rodu svojih očetov.

⁸Vsaka hči, ki ima v lasti dediščino v kateremkoli rodu Izraelovih otrok, bo žena enemu iz družine rodu njenega očeta, da bodo Izraelovi otroci lahko uživali vsak človek dediščino svojih očetov.

⁹Niti dediščina ne bo prešla od enega rodu k drugemu rodu, temveč bo vsak izmed rodov Izraelovih otrok sebe držal k svoji lastni dediščini.‹«

¹⁰Celo kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Celofhádove hčere storile,

¹¹kajti Mahla, Tirca, Hogla, Milka in Noa, Celofhádove hčere, so se poročile k sinovom bratov njihovega očeta

¹²in poročene so bile v družine sinov Manáseja, Jožefovega sina in njihova dediščina je ostala v rodu družine njihovega očeta.

¹³To so zapovedi in sodbe, ki jih je Gospod po Mojzesovi roki zapovedal Izraelovim otrokom na moábskih ravninah pri Jordanu, blizu Jerihe.

4. Mojzesova 36

¹In poglavarji očetovinam iz rodovine sinov Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, od rodovin Jožefovih sinov, pristopijo ter govore pred Mojzesom in pred knezi, poglavarji očetovinam Izraelovih sinov,

²in reko: Gospod je ukazal tebi, gospodu mojemu, da naj se dežela da po žrebu sinovom Izraelovim v dediščino; tudi je gospodu mojemu ukazal Gospod, naj se dediščina našega brata Zelofada dodeli njegovim hčeram.

³Toda če se omože s katerimi sinovi iz drugih rodov Izraelovih otrok, se vzame njih dedni delež od dediščine naših očetov in se prideli dediščini tistega rodu, kateremu bodo pripadale; tako pa se odtrga od deleža naše dediščine.

⁴In ko pride milostno leto Izraelovih sinov, tedaj se njih dediščina pridruži dediščini rodú, ki bodo v njem živele one hčere; od dediščine rodú naših očetov pa se odtrga.

⁵Tedaj zapove Mojzes sinovom Izraelovim po ukazu Gospodovem, veleč: Prav je govoril rod Jožefovih sinov.

⁶To je stvar, ki jo je Gospod zapovedal glede Zelofadovih hčera, rekoč: Omože naj se, s komer jim je všeč, toda le v rodovini očeta svojega rodu naj se omože:

⁷da se ne prenese nič dediščine Izraelovih sinov od roda na drug rod; zakaj sleherni sinov Izraelovih se mora držati dediščine, lastne rodu njegovih očetov.

⁸Vsaka hči, ki ima dediščino v katerem rodu sinov Izraelovih, naj se omoži le z nekom iz rodovine očeta svojega rodu, da sleherni sinov Izraelovih obdrži dediščino svojih očetov

⁹in da se ne prenaša dediščina od roda na drug rod, temuč se vsakdo med rodovi Izraelovih sinov drži svoje dediščine.

¹⁰Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, prav tako so storile Zelofadove hčere:

¹¹kajti Mahla, Tirza, Hogla, Milka in Noa, Zelofadove hčere, so se omožile s sinovi stricev svojih.

¹²Prišle so za žene v rodovine sinov Manaseja, sinu Jožefovega, in njih dediščina je ostala pri rodu, pri rodovini njih očeta.

¹³To so zapovedi in sodbe, ki jih je ukazal Gospod po Mojzesu sinovom Izraelovim na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu.