4. Mojzesova 31

¹Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

²»Maščuj se Midjáncem za Izraelove otroke, potem boš pridružen svojemu ljudstvu.«

³Mojzes je spregovoril ljudstvu, rekoč: »Oborožite nekatere izmed sebe za vojno in naj gredo zoper Midjánce in se maščujejo nad Midjánom za Gospoda.

⁴Po tisoč iz vsakega rodu, po vseh Izraelovih rodovih, boste poslali v vojno.«

⁵Tako so bili izročeni iz tisočerih Izraelovih, po tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno.

⁶Mojzes jih je poslal v vojno, tisoč iz vsakega rodu, njih in Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, v vojno s svetimi pripravami in trobentami, da trobijo v njegovi roki.

⁷Bojevali so se zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in vse moške usmrtili.

⁸Usmrtili so midjánske kralje, poleg drugih izmed tistih, ki so bili umorjeni, namreč Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Beórjevega sina Bileáma so umorili z mečem.

⁹Izraelovi otroci so zajeli vse midjánske ženske in njihove malčke kot ujetnike in vzeli plen iz vseh njihovih mest in vse njihove trope in vse njihove dobrine.

¹⁰Z ognjem so požgali vsa njihova mesta, v katerih so prebivali, in vse njihove lepe gradove.

¹¹Vzeli so vse blago in ves plen, tako od ljudi kakor od živali.

¹²Ujetnike, plen in ukradeno blago so privedli k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in k skupnosti Izraelovih otrok, k taboru na moábskih ravninah, ki so pri Jordanu, blizu Jerihe.

¹³Mojzes, duhovnik Eleazar in vsi princi skupnosti so odšli naprej, da jih srečajo zunaj tabora.

¹⁴Mojzes je bil ogorčen nad častniki vojske, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz bitke.

¹⁵Mojzes jim je rekel: »Ali ste vse ženske rešili žive?

¹⁶Glejte, te so po Bileámovem nasvetu Izraelovim otrokom storile, da so v zadevi Peórja zagrešili prekršek zoper Gospoda in tam je bila kuga med Gospodovo skupnostjo.

¹⁷Zdaj torej ubijte vsakega fanta izmed malčkov in ubijte vsako žensko, ki je spoznala moškega z ležanjem z njim.

¹⁸Toda vse deklice, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim, zase obdržite žive.

¹⁹Zunaj tabora ostanite sedem dni. Kdorkoli je ubil katerokoli osebo in kdorkoli se je dotaknil kateregakoli umorjenega, na tretji in na sedmi dan očistite oboje, sebe in svoje ujetnice.

²⁰Očistite vso svojo obleko in vse, kar je narejeno iz kož in vse delo iz kozje dlake in vse stvari, narejene iz lesa.«

²¹Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so odšli v bitko: »To je odredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu:

²²samo zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec,

²³vsako stvar, ki lahko prenese ogenj, jo boste pripravili iti skozi ogenj in ta bo čista. Kljub temu bo ta očiščena z vodo oddvojitve. Vse, kar pa ne prenese ognja, boste vlekli skozi vodo.

²⁴Na sedmi dan boste oprali svoja oblačila in boste čisti in potem se boste vrnili v tabor.«

²⁵Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

²⁶»Ti, duhovnik Eleazar in vodje očetov skupnosti popišite plen, ki je bil zajet, oboje, od ljudi in od živali.

²⁷Plen razdêli na dva dela: med tiste, ki so se vojskovali z njimi, ki so šli ven na bitko in med vso skupnost.

²⁸Dajatev davka Gospodu od bojevnikov, ki so šli v bitko: ena duša od petstotih, tako od oseb, kakor od goveda, od oslov in od ovc,

²⁹to vzemi od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju za Gospodovo vzdigovalno daritev.

³⁰Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, boš vzel en delež od petdeset, od oseb, od goveda, od oslov in od tropov, od vseh vrst živali in jih daj Lévijevcem, ki skrbijo za Gospodovo šotorsko svetišče.«

³¹Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

³²Plena, ki je ostal od plena, ki so ga bojevniki zajeli, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč ovac,

³³dvainsedemdeset tisoč govedi,

³⁴enainšestdeset tisoč oslov,

³⁵dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega z ležanjem z njim.

³⁶Polovica, ki je bila delež tistih, ki so odšli na vojno, je bila po številu tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac

³⁷in Gospodov davek od ovac je bil šeststo petinsedemdeset.

³⁸Goveda je bilo šestintrideset tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvainsedemdeset.

³⁹Oslov je bilo trideset tisoč petsto. Od tega je bil Gospodov davek enainšestdeset.

⁴⁰Oseb je bilo šestnajst tisoč. Od tega je bil Gospodov davek dvaintrideset oseb.

⁴¹Mojzes je dal davek, ki je bil Gospodova vzdigovalna daritev, duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

⁴²Od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, ki jo je Mojzes oddvojil od tistih, ki so se bojevali

⁴³(torej polovice, ki je pripadala skupnosti, je bilo tristo sedemintrideset tisoč petsto ovac,

⁴⁴šestintrideset tisoč govedi,

⁴⁵trideset tisoč petsto oslov,

⁴⁶in šestnajst tisoč oseb),

⁴⁷celo od polovice, [ki pripada] Izraelovim otrokom, je Mojzes vzel en delež od petdesetih, tako od ljudi kakor od živali in jih dal Lévijevcem, ki so skrbeli za Gospodovo šotorsko svetišče, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

⁴⁸Častniki, ki so bili nad tisočnijami vojske, poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, so se približali Mojzesu

⁴⁹in Mojzesu rekli: »Tvoji služabniki so prešteli bojevnike, ki so pod nami in ne manjka nihče izmed nas.

⁵⁰Mi smo torej prinesli dar za Gospoda, kar je vsak mož dobil dragocenosti iz zlata, verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da za naše duše opravijo spravo pred Gospodom.«

⁵¹Mojzes in duhovnik Eleazar sta od njih vzela zlato, torej vse izdelane dragocenosti.

⁵²Vsega zlata daritve, ki so jo Gospodu darovali poveljniki nad tisočimi in poveljniki nad stotimi, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov.

⁵³(Kajti bojevniki so vzeli plen, vsak mož zase.)

⁵⁴Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela zlato od poveljnikov nad tisočimi in poveljnikov nad stotimi in ga prinesla v šotorsko svetišče skupnosti za spomin Izraelovim otrokom pred Gospodom.

4. Mojzesova 31

¹In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

²Maščuj sinove Izraelove nad Madianci; potem boš zbran k svojemu ljudstvu.

³Nato ogovori Mojzes ljudstvo in veli: Oborožite može izmed sebe na vojsko, da pojdejo na Madiance, izvrševat nad njimi maščevanje za Gospoda.

⁴Po tisoč iz vsakega rodu, iz vseh svojih rodov pošljite na vojsko.

⁵In odbrali so iz tisočev Izraelovih po en tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih na vojsko.

⁶In Mojzes jih pošlje, tisoč iz vsakega rodu, na vojsko s Pinehasom, sinom Eleazarja duhovnika, in posode iz svetišča in trobenti za pozivanje so bile pod njegovo roko.

⁷In vojska je šla na Madiance, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu, in pobili so vse moške.

⁸Pobili so tudi madianske kralje z drugimi pobitimi vred: Evija, Rekema, Zura, Hura in Reba, pet madianskih kraljev; Balaama tudi, sina Beorjevega, so umorili z mečem.

⁹In ujeli so sinovi Izraelovi žene Madiancev in njih otroke; in vso njih živino in vse njih črede in vse njih blago so uplenili;

¹⁰a vsa njih mesta po krajih, koder so prebivali, in vsa njih šatorišča so sežgali z ognjem.

¹¹In vzeli so ves rop in plen, bodisi ljudi, bodisi živino;

¹²in so pripeljali k Mojzesu, Eleazarju duhovniku in k vsej občini sinov Izraelovih ujetnike, rop in plen, v tabor na poljanah Moabskih, ki so pri Jordanu, nasproti Jerihu.

¹³Mojzes pa in Eleazar duhovnik in vsi knezi občine jim pridejo naproti ven za tabor.

¹⁴A Mojzes se razsrdi nad vojvodami vojske, poveljniki čez tisoč in čez sto, ki so se vračali od vojne službe,

¹⁵in jim reče: Ali ste ohranili vse žene žive?

¹⁶Glejte, one so napeljale sinove Izraelove po Balaamovem nasvetu, da so zakrivili iznevero zoper Gospoda pri Peorju, zaradi česar je šiba zadela občino Gospodovo!

¹⁷Zdaj torej pobijte vse moško med otroki, tudi umorite vsako ženo, ki je spoznala moža v telesnem združenju!

¹⁸Vse deklice pa, ki še niso spoznale moža v združenju, ohranite žive zase.

¹⁹In ušatorite se zunaj za taborom sedem dni; vsi, ki ste koga ubili ali se ubitega doteknili, očistite se greha v tretji in sedmi dan, vi in vaše ujetnice.

²⁰Očistite tudi vsako oblačilo in vse, kar je iz kože narejeno, in vsako pripravo iz kozje dlake in vse lesene posode.

²¹Nato reče Eleazar duhovnik vojščakom, ki so bili šli v boj: To je naredba postave, ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu:

²²Zlato in srebro in bron in železo in kositer in svinec,

²³sploh vse, kar strpi ogenj, pretopite v ognju, in čisto bode; vendar naj se greha očisti z vodo očiščevanja. Vse pa, kar ne strpi ognja, dajte, da preide skozi vodo.

²⁴In operite si oblačila dan sedmi, in bodete čisti, in potem pridite v tabor.

²⁵In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč:

²⁶Poizvedite število plena, koliko so ujeli ljudi in živine, ti in duhovnik Eleazar in poglavarji očetovin občine.

²⁷In razdéli plen na dvoje: vojskovalcem, ki so šli v boj, in vsej občini.

²⁸In vzemi od vojščakov, ki so šli v boj, davek za Gospoda, po eno glavo od petsto, izmed ljudi, govedi, oslov in drobnice;

²⁹to vzemite od njih polovice ter daj to Eleazarju duhovniku kot dar povzdignjenja za Gospoda.

³⁰Od polovice pa, ki je Izraelovih sinov, vzemi po eno glavo od petdesetih ljudi, tudi od govedi, oslov in ovac in od vsake živine, in jih daj levitom, ki strežejo v straži pri Gospodovem prebivališču.

³¹In storita Mojzes in Eleazar duhovnik, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

³²In bilo je plena, kolikor ga je preostajalo od tega, kar si je priborilo vojno moštvo: šeststo petinsedemdeset tisoč drobnice,

³³dvainsedemdeset tisoč goved,

³⁴edeninšestdeset tisoč oslov

³⁵in dvaintrideset tisoč vseh žensk, ki niso spoznale moža v združenju.

³⁶Polovica pa, delež tistih, ki so bili šli v boj, je bila po številu: tristo sedemintrideset tisoč in petsto drobnice

³⁷in davek za Gospoda od nje šeststo in petinsedemdeset glav;

³⁸in govedi je bilo šestintrideset tisoč in od nje davek za Gospoda dvainsedemdeset glav;

³⁹oslov pa trideset tisoč in petsto in od njih davek za Gospoda enoinšestdeset glav;

⁴⁰in ljudi je bilo šestnajst tisoč, davek pa od njih za Gospoda dvaintrideset duš.

⁴¹Mojzes je torej dal davek kot dar povzdignjenja za Gospoda Eleazarju duhovniku, kakor mu je bil Gospod zapovedal.

⁴²Od polovice sinov Izraelovih, ki jo je Mojzes razštel od deleža vojščakov,

⁴³(bil je pa polovični delež občine: tristo in sedemintrideset tisoč in petsto drobnice,

⁴⁴šestintrideset tisoč goved,

⁴⁵trideset tisoč in petsto oslov

⁴⁶in šestnajst tisoč ljudi)

⁴⁷vzame Mojzes od te polovice sinov Izraelovih, kar je bilo odbranega, po eno od petdesetih, izmed ljudi in živine, in jih da levitom, ki so stregli v straži pri prebivališču Gospodovem, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

⁴⁸Tedaj pristopijo k Mojzesu vojvode, ki so bili nad tisočmi vojske, poveljniki čez tisoč in čez sto,

⁴⁹in reko Mojzesu: Služabniki tvoji so poizvedeli število vojščakov, ki smo jih imeli pod svojo roko, in ne manjka izmed nas ne enega.

⁵⁰Zato nesemo Gospodu darila, vsakdo od tega, kar je dobil, zlatih dragotin, obročkov, zapestnic, prstanov, uhanov in ovratnih verižic, da se izvrši poravnava za nas pred Gospodom.

⁵¹In prejmeta od njih Mojzes in Eleazar duhovnik tisto zlato, vsakršne umetne dragotine.

⁵²In bilo je vsega zlata, kar so ga poveljniki čez tisoč in čez sto poklonili Gospodu kot dar povzdinjenja: šestnajst tisoč sedemsto in petdeset seklov.

⁵³(Vojščaki so uplenili vsak nekaj sam zase.)

⁵⁴In Mojzes in Eleazar duhovnik vzameta to zlato od poveljnikov čez tisoč in čez sto ter ga neseta v shodni šator, da bodi v spomin Izraelovim sinovom pred obličjem Gospodovim.