4. Mojzesova 21

¹Ko je kralj Arád, Kánaanec, ki je prebival na jugu, slišal govorico, da je Izrael prišel po poti oglednikov, potem se je bojeval zoper Izrael in nekatere izmed njih prijel kot jetnike.

²Izrael se je zaobljubil Gospodu in rekel: »Če zares hočeš to ljudstvo izročiti v mojo roko, potem bom popolnoma uničil njihova mesta.«

³Gospod je prisluhnil Izraelovemu glasu in izročil Kánaance, in popolnoma so jih uničili in njihova mesta in ime kraja je imenoval Horma.

⁴Odpotovali so z gore Hor po poti Rdečega morja, da obidejo deželo Edóm in duša ljudstva je zaradi poti zelo izgubila pogum.

⁵Ljudstvo je govorilo zoper Boga in zoper Mojzesa: »Zakaj sta nas privedla gor iz Egipta, da umremo v divjini? Kajti tukaj ni kruha niti tukaj ni nobene vode in naši duši se gabi ta lahek kruh.«

⁶Gospod pa je med ljudstvo poslal ognjene kače in te so pikale ljudstvo in mnogo Izraelovega ljudstva je umrlo.

⁷Zato je ljudstvo prišlo k Mojzesu in reklo: »Grešili smo, kajti govorili smo zoper Gospoda in zoper tebe. Moli h Gospodu, da kače odvzame od nas.« In Mojzes je molil za ljudstvo.

⁸Gospod je rekel Mojzesu: »Naredi si ognjeno kačo in jo obesi na kol, in zgodilo se bo, da vsak, kdor je pičen, ko pogleda nanjo, bo živel.«

⁹Mojzes je naredil kačo iz brona in jo obesil na kol in pripetilo se je, da če je kateregakoli človeka pičila kača, ko je pogledal kačo iz brona, je živel.

¹⁰Izraelovi otroci so se namerili naprej in se utaborili v Obótu.

¹¹In odpotovali so iz Obóta in se utaborili pri Ijé Abarímu, v divjini, ki je pred Moábom, proti sončnemu vzhodu.

¹²Od tam so odrinili in se utaborili v dolini Zared.

¹³Od tam so odrinili in se utaborili na drugi strani Arnóna, ki je v divjini, ki prihaja iz pokrajin Amoréjcev, kajti Arnón je Moábova meja med Moábom in Amoréjci.

¹⁴§ Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn: »Kaj je storil v Rdečem morju in v potokih Arnóna

¹⁵in pri vodotoku potokov, ki gredo dol k prebivališču Ar in leži na Moábovi meji.«

¹⁶In od tam so odšli v Beêr, to je vodnjak, o katerem je Gospod govoril Mojzesu: »Zberi skupaj ljudstvo in jaz jim bom dal vodo.«

¹⁷Potem je Izrael zapel to pesem: »Izviraj, o vodnjak. Pojte mu.

¹⁸Princi so kopáli vodnjak, kopáli so ga plemiči izmed ljudstva, po navodilih postavodajalca, s svojimi palicami.« In iz divjine so odšli k Matánu,

¹⁹in od Matána v Nahaliél, in iz Nahaliéla v Bamót,

²⁰§ in iz Bamóta v dolino, ki je v moábski deželi, do vrha Pisge, ki gleda proti Ješimonu.

²¹Izrael je poslal poslance k Sihónu, kralju Amoréjcev, rekoč:

²²»Pusti mi iti skozi tvojo deželo. Ne bomo se obrnili v polja ali v vinograde; ne bomo pili od vodá iz vodnjaka, temveč bomo šli vzdolž po kraljevi visoki poti, dokler ne bomo prešli tvojih mej.«

²³Sihón pa ni hotel trpeti, da gre Izrael skozi njegove meje, temveč je Sihón zbral vse ljudstvo in odšel ven zoper Izrael v divjino in prišel v Jahac in se bojeval zoper Izrael.

²⁴Izrael pa ga je udaril z ostrino meča in vzel v last njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, celo do Amónovih otrok, kajti meja Amónovih otrok je bila trdna.

²⁵Izrael je zavzel vsa ta mesta in Izrael je prebival v vseh mestih Amoréjcev v Hešbónu in v vseh njegovih vaseh.

²⁶Kajti Hešbón je bil mesto amoréjskega kralja Sihóna, ki se je bojeval zoper prejšnjega moábskega kralja in je vso njegovo deželo vzel iz njegove roke, celo do Arnóna.

²⁷Zato tisti, ki govorijo v pregovorih, pravijo: »Pridite v Hešbón, naj bo Sihónovo mesto zgrajeno in pripravljeno,

²⁸kajti ogenj je odšel iz Hešbóna, plamen iz mesta Sihón. Ta je použil Ar Moáb in gospodarje visokih krajev Arnóna.

²⁹Gorje tebi, Moáb! Uničeno si, oh ljudstvo Kemoša. Svojim sinovom je dal, da pobegnejo in svoje hčere v ujetništvo Sihónu, kralju Amoréjcev.

³⁰Streljali smo nanje, Hešbón je uničen celo do Dibóna in opustošili smo jih celo do Nofa, ki sega do Médebe.«

³¹Tako je Izrael prebival v deželi Amoréjcev.

³²In Mojzes je poslal, da ogledajo Jaazêr in zavzeli so njegove vasi in napodili Amoréjce, ki so bili tam.

³³In obrnili so se ter odšli gor, po poti Bašána in bašánski kralj Og je odšel ven zoper njih, on in vse njegovo ljudstvo, da se bojujejo pri Edréi.

³⁴Gospod je rekel Mojzesu: »Ne boj se ga, kajti izročil sem ga v tvojo roko in vse njegovo ljudstvo in njegovo deželo in storil mu boš, kakor si storil Sihónu, kralju Amoréjcev, ki je prebival pri Hešbónu.«

³⁵Tako so udarili njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo, dokler nihče ni ostal živ, in njegovo deželo vzeli v last.

4. Mojzesova 21

¹In ko začuje Kanaanec, kralj v Aradu, ki je prebival proti jugu, da prihaja Izrael po poti oglednikov, začne vojno z Izraelom in nekatere izmed njih odpelje ujete.

²Tedaj se Izrael zaobljubi Gospodu, govoreč: Ako mi daš res to ljudstvo v roko, s prokletjem razderem njegova mesta.

³In Gospod usliši glas Izraelov ter mu da Kanaance; in pokonča s prokletjem nje in njih mesta; zato so imenovali ta kraj Horma.

⁴In šli so od gore Hora po poti, ki vodi k Rdečemu morju, da bi obšli deželo Edomsko. In ljudstvo je postalo malosrčno na potu.

⁵In govori ljudstvo zoper Boga in zoper Mojzesa: Zakaj ste nas peljali iz Egipta, da umrjemo v puščavi? kajti tu ni kruha, ne vode; in duši naši se že studi tista prelahka jed.

⁶Tedaj pošlje Gospod ognjene kače med ljudstvo, in so jih pikale, da jih je mnogo pomrlo iz Izraela.

⁷In pride ljudstvo k Mojzesu, govoreč: Grešili smo, ko smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe; moli h Gospodu, da vzame od nas kače. In Mojzes je molil za ljudstvo.

⁸In Gospod veli Mojzesu: Naredi si ognjeno kačo in jo povzdigni na drog; in vsak, kdor je pičen in jo pogleda, bo živel.

⁹Mojzes torej naredi kačo iz brona in jo povzdigne na drog. In bilo je tako: če je koga kača pičila in ta je pogledal na bronasto kačo, je živel.

¹⁰In odpotujejo sinovi Izraelovi in se raztabore v Obotu;

¹¹in iz Obota odrinejo in se utabore v Ije-abarimu, v puščavi, ki je pred Moabom, proti solnčnemu vzhodu.

¹²Odtod odrinejo in se ušatorijo pri potoku Zeredu.

¹³Ko odidejo odtod, se ušatore onkraj potoka Arnona, ki je v puščavi in prihaja iz pokrajine Amorejcev, zakaj Arnon je na meji moabski, med Moabom in Amorejci.

¹⁴Zato se pravi v knjigi o vojskah Gospodovih: Pribojevali smo Vaheb v Sufi in Arnonske doline

¹⁵in strmine ob potokih, ki segajo do bivališča Ara in se naslanjajo na mejo moabsko.

¹⁶In odtod so šli v Ber, to je tisti vodnjak, o katerem je rekel Gospod Mojzesu: Skliči mi ljudstvo, in hočem jim dati vodo.

¹⁷Takrat je pel Izrael to pesem: Privri, o studenec! Prepevajte mu naproti!

¹⁸Vodnjak, ki so ga knezi izkopali, ki so ga plemenitniki ljudstva zaokrožili z žezlom, s palicami svojimi. - In iz puščave so šli v Matano,

¹⁹in iz Matane v Nahaliel, in iz Nahaliela v Bamot,

²⁰in iz Bamota v dolino, ki je na poljani Moabski, do vrha Pizge, ki strmi kvišku nad puščavo.

²¹In Izrael pošlje poročnike k Sihonu, kralju Amorejcev, da mu reko:

²²Dovoli mi iti skozi deželo tvojo; nočemo kreniti na njive ali v vinograde, tudi ne piti vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo, dokler ne prestopimo tvojih mej.

²³Toda Sihon ni pripustil Izraelu iti skozi pokrajino svojo; temuč zbere vse ljudstvo svoje in pride Izraelu nasproti v puščavo. In ko prispe v Jahaz, se vojskuje z Izraelom.

²⁴A Izrael ga udari z ostrino meča in posede deželo njegovo od Arnona do Jaboka in tja do sinov Amonovih; meja sinov Amonovih je namreč bila utrjena.

²⁵In Izrael je zasedel vsa ta mesta in se naselil v vseh mestih Amorejcev, v Hesbonu in vseh njemu podložnih vaseh.

²⁶Hesbon je namreč bilo mesto Sihona, kralja Amorejcev, ki se je bil bojeval zoper prejšnjega kralja Moabcev in mu odvzel vso pokrajino njegovo prav do Arnona.

²⁷Zato pravijo pesniki: Pridite v Hesbon, naj se zgradi in postavi mesto Sihonovo!

²⁸Zakaj ogenj je prišel iz Hesbona, plamen iz mesta Sihonovega, požrl je Ar Moabcev, gospodo Arnonskih višin.

²⁹Gorje tebi, Moab! Izgubljeno si, o ljudstvo Kamosovo! Ta je storil, da so sinovi njegovi ubežniki, in hčere svoje je peljal v ujetništvo k Sihonu, kralju Amorejcev!

³⁰Streljali smo nanje: Hesbon je pokončan tja do Dibona; in pustošili smo prav do Nofoha - gorelo je do Medebe!

³¹Tako se je nastanil Izrael v deželi Amorejcev.

³²In Mojzes je poslal oglednike v Jazer, in zavzeli so njemu podložne vasi ter spodili Amorejce, ki so bili ondi.

³³Potem so se obrnili in šli v Basan. Og pa kralj basanski, jim pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

³⁴A Gospod reče Mojzesu: Ne boj se ga, zakaj v roko tvojo sem dal njega, vse ljudstvo in deželo njegovo; stóri ž njim, kakor si storil s Sihonom, kraljem Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.

³⁵Porazili so ga torej in sinove njegove in vse ljudstvo njegovo, da nihče ni preostal, in posedli so deželo njegovo.