2. Samuelova 21

¹V Davidovih dneh je bila takrat tam tri leta lakota, leto za letom. David je poizvedel od Gospoda. In Gospod je odgovoril: »To je zaradi Savla in zaradi njegove krvoločne hiše, ker je pobil Gibeónce.«

²Kralj je poklical Gibeónce in jim rekel; (torej Gibeónci niso bili izmed Izraelovih otrok, temveč od ostanka Amoréjcev in Izraelovi otroci so jim prisegli. Savel pa si je prizadeval, da jih v svoji gorečnosti do Izraelovih otrok in Juda, pokonča.)

³Zato je David rekel Gibeóncem: »Kaj naj storim za vas? S čim naj storim spravo, da boste lahko blagoslovili Gospodovo dediščino?«

⁴Gibeónci so mu rekli: »Nočemo imeti niti Savlovega srebra, niti zlata, niti njegovih hiš, niti ne boš za nas nikogar ubil v Izraelu.« Rekel je: »Kar boste rekli, to bom storil za vas.«

⁵Kralju so odgovorili: »Od človeka, ki nas je použil in ki je snoval zoper nas, da bi bili mi uničeni od preostanka v vseh Izraelovih pokrajinah,

⁶naj nam bo izročenih sedem mož izmed njegovih sinov in obesili jih bomo Gospodu v Savlovi Gíbei, ki ga je Gospod izbral.« Kralj je rekel: »Dal jih bom.«

⁷Toda kralj je prizanesel Mefibóšetu, sinu Savlovega sina Jonatana, zaradi Gospodove prisege, ki je bila med njima, med Davidom in Savlovim sinom Jonatanom.

⁸Temveč je kralj vzel dva sinova Ajájeve hčere Ricpe, ki jih je rodila Savlu, Armoníja in Mefibóšeta in pet sinov Savlove hčere Mihále, ki jih je vzgojila za Adriéla, sina Mehólčana Barzilája

⁹in izročil jih je v roke Gibeóncem in obesili so jih na hribu pred Gospodom. Vseh sedem je skupaj padlo in bili so usmrčeni v dneh žetve, v prvih dneh, v začetku ječmenove žetve.

¹⁰Ajájeva hči Ricpa pa je vzela vrečevino in jo razgrinjala na skali od začetka žetve, dokler nanje ni kapljala voda z neba in ni pustila niti pticam neba, da na njih počivajo podnevi niti živalim polja ponoči.

¹¹To je bilo povedano Davidu, kaj je storila Savlova priležnica, Ajájeva hči Ricpa.

¹²David je odšel in vzel Savlove kosti in kosti njegovega sina Jonatana od ljudi iz Jabéš Gileáda, ki so jih ukradli iz ulice Bet Šeána, kjer so jih Filistejci obesili, ko so Filistejci umorili Savla na Gilbói.

¹³Od tam je prinesel gor kosti Savla in kosti njegovega sina Jonatana in zbrali so [tudi] kosti tistih, ki so bili obešeni.

¹⁴Kosti Savla in njegovega sina Jonatana so pokopali v Celi, v Benjaminovi deželi, v mavzoleju njegovega očeta Kiša in izpolnili so vse, kar je kralj zapovedal. Potem se je dal Bog izprositi za deželo.

¹⁵Poleg tega so Filistejci ponovno imeli vojno z Izraelom in David je šel dol in njegovi služabniki z njim in borili so se zoper Filistejce, David pa je postal slaboten.

¹⁶§ Jišbí Benób, ki je bil izmed sinov velikana, čigar sulica je tehtala tristo šeklov brona v teži, je bil opasan z novim mečem, misleč, da bo umoril Davida.

¹⁷Toda Cerújin sin Abišáj mu je pomagal, udaril Filistejca in ga ubil. Potem so mu Davidovi možje prisegli, rekoč: »Ne boš več šel z nami v bitko, da ne pogasiš Izraelove svetlobe.«

¹⁸§ Pripetilo se je po tem, da je bila ponovno bitka s Filistejci pri Gobu. Takrat je Hušán Sibeháj ubil Safa, ki je bil izmed sinov velikana.

¹⁹In tam je bila ponovno bitka s Filistejci v Gobu, kjer je Elhanán, sin Betlehemca Jaaré Orgíma, usmrtil brata Gitéjca Goljata, katerega palica njegove sulice je bila podobna tkalčevemu brunu.

²⁰§ In tam je bila spet bitka v Gatu, kjer je bil mož visoke postave, ki je imel na vsaki roki šest prstov in na vsakem stopalu šest prstov, štiriindvajset po številu, in tudi on je bil rojen velikanu.

²¹Ko je izzival Izraela, ga je Jonatan, sin Davidovega brata Šimája, usmrtil.

²²§ Ti štirje so bili rojeni velikanu v Gatu in padli so po Davidovi roki in po roki njegovih služabnikov.

2. Samuelova 21

¹In bila je lakota tri leta v dnevih Davidovih, leto za letom; in David je iskal obličja Gospodovega. In Gospod je dejal: Zaradi Savla je to in zaradi krvi, prelite od hiše njegove, ker je pomoril Gibeončane.

²In kralj pokliče Gibeončane in govori ž njimi. (Gibeončani pa niso bili izmed sinov Izraelovih, ampak iz ostanka Amorejcev, in sinovi Izraelovi so jim prisegli mir. Toda Savel jih je poskušal iztrebiti v svoji gorečnosti za sinove Izraelove in Judove.)

³In David reče Gibeončanom: Kaj naj storim za vas? In s čim naj storim poravnavo, da boste blagoslovili dediščino Gospodovo?

⁴In Gibeončani mu reko: Ni nam za srebro ali za zlato v zadevi med nami in med Savlom in hišo njegovo, niti za to, da se kdo umori v Izraelu. In jim reče: Kar porečete, storim za vas.

⁵In reko kralju: Tistega moža, ki nas je pokončeval in ki je izmišljal zoper nas, da bi bili potrebljeni, da nas ne bo v nobenem kraju Izraelovem,

⁶naj se nam da sedem iz sinov njegovih, in obesimo jih Gospodu v Gibei Savlovi, v mestu izvoljenca Gospodovega. In kralj reče: Dam vam jih.

⁷Ali kralj je prizanesel Mefibosetu, sinu Jonatana, sina Savlovega, zaradi prisege Gospodove, ki je bila med njima, med Davidom in Jonatanom, sinom Savlovim.

⁸Vzame pa kralj dva sinova Ricpe, hčere Ajeve, ki ju je rodila Savlu, Armonija in Mefiboseta, in pet sinov Mihale, hčere Savlove, ki jih je rodila Adrielu, sinu Barzilaja Meholačana,

⁹in jih da Gibeončanom v roke, in obesijo jih na gori pred Gospodom, in poginilo je teh sedem skupaj; in bili so usmrčeni ob žetvi, v prvih dneh, ko se je začela ječmenova žetev.

¹⁰A Ricpa, hči Ajeva, vzame raševnik in si ga razgrne na skali, od začetka žetve dotlej, ko je voda kapljala z neba na obešence, in ni dopustila ptičem nebeškim, da sedejo nanje po dne, ne zverinam poljskim po noči.

¹¹In povedali so Davidu, kaj je storila Ricpa, hči Ajeva, priležnica Savlova.

¹²In David odide in vzame kosti Savlove in kosti Jonatana, sinu njegovega, od meščanov v Jabesu v Gileadu, ki so jih bili ukradli z ulic v Betsanu, kjer so ju Filistejci obesili v dan, ko so umorili Savla na Gilboi;

¹³in prinese odondod kosti Savlove in kosti Jonatana, sina njegovega. Zbrali so tudi kosti tistih, ki so bili obešeni.

¹⁴In pokopali so kosti Savlove in Jonatana, sina njegovega, v pokrajini Benjaminovi v Zeli, v grobu Kisa, očeta njegovega, in storili so vse, kar je kralj zapovedal. In potem se je dal Bog izprositi za deželo.

¹⁵In Filistejci so zopet začeli vojno z Izraelom. In David gre doli in služabniki njegovi ž njim in se bojujejo zoper Filistejce. In David je bil utrujen,

¹⁶in Isbibenob, ki je bil iz sinov velikana, čigar sulica je tehtala tristo seklov brona, in je bil opasan z novim mečem, je nameraval ubiti Davida.

¹⁷Ali Abisaj, sin Zervijin, mu je prišel v pomoč in je udaril Filistejca ter ga ubil. Tedaj so prisegli Davidu možje njegovi, rekoč: Nikdar več ne pojdeš z nami v boj, da ne ugasneš svetila Izraelu.

¹⁸In zgodi se potem, da je bila zopet vojna s Filistejci v Gobu; tedaj je Sibekaj Husajec ubil Safa, ki je bil iz sinov velikanov.

¹⁹In zopet je bila vojna s Filistejci v Gobu, in Elhanan, sin Jaare-orgimov, Betlehemčan, je ubil brata Goliata Gatovca, čigar suličišče je bilo kakor tkalsko vratilo.

²⁰In zopet je bila vojna v Gatu, kjer je bil mož velike postave, ki je imel na vsaki roki šest in na vsaki nogi šest prstov, štiriindvajset po številu; tudi ta se je bil rodil velikanu.

²¹Ko pa je ta sramoto kidal na Izraela, ga je ubil Jonatan, sin Simeja, brata Davidovega.

²²Ti štirje so se rodili velikanu v Gatu, in padli so po roki Davidovi in po roki služabnikov njegovih.