2. Samuelova 2

¹Pripetilo se je po tem, da je David poizvedel od Gospoda, rekoč: »Ali naj grem gor v katerokoli izmed Judovih mest?« Gospod mu je rekel: »Pojdi gor.« David mu je rekel: »Kam naj grem gor?« Rekel je: »V Hebrón.«

²Tako je David odšel tja gor in tudi dve njegovi ženi: Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmélčana Nabála.

³Njegove može, ki so bili z njim, je David privedel gor, vsakega moža s svojo družino in prebivali so v mestih Hebróna.

⁴Možje iz Juda so prišli in tam mazilili Davida [za] kralja nad Judovo hišo. In povedali so Davidu, rekoč: »Da so bili možje iz Jabéš Gileáda tisti, ki so pokopali Savla.«

⁵David je poslal poslance k ljudem iz Jabéš Gileáda ter jim rekel: »Blagoslovljeni bodite od Gospoda, da ste izkazali to prijaznost našemu gospodu Savlu in ga pokopali.

⁶Sedaj naj vam Gospod izkaže prijaznost in resnico in tudi jaz vam bom poplačal to prijaznost, ker ste storili to stvar.

⁷Zato naj bodo sedaj vaše roke okrepljene in bodite hrabri, kajti vaš gospodar Savel je mrtev in tudi Judova hiša me je mazilila [za] kralja nad seboj.«

⁸Toda Nerov sin Abnêr, poveljnik Savlove vojske, je vzel Savlovega sina Iš Bošeta, in ga privedel preko, v Mahanájim

⁹in ga postavil [za] kralja nad Gileádom, nad Ašhúrci, nad Jezreélom, nad Efrájimom, nad Benjaminom in nad vsem Izraelom.

¹⁰Savlov sin Iš Bošet je bil star štirideset let, ko je začel kraljevati nad Izraelom in kraljeval je dve leti. Toda Judova hiša je sledila Davidu.

¹¹In časa, ko je bil David kralj v Hebrónu, nad Judovo hišo, je bilo sedem let in šest mesecev.

¹²In Nerov sin Abnêr in služabniki Savlovega sina Iš Bošeta so iz Mahanájima odšli v Gibeón.

¹³In Cerújin sin Joáb in Davidovi služabniki so odšli ven in se srečali pri Gibeónskem ribniku in se usedli, eni na eni strani ribnika, drugi pa na drugi strani ribnika.

¹⁴Abnêr je rekel Joábu: »Naj mladeniči sedaj vstanejo in igrajo pred nami.« Joáb je rekel: »Naj vstanejo.«

¹⁵Potem so se tam vzdignili in odšli čez, po številu dvanajst iz Benjamina, ki je pripadal Iš Bošetovemu sinu Savlu in dvanajst izmed Davidovih služabnikov.

¹⁶Vsak je zgrabil drugega za glavo in svoj meč porinil v njegovo stran. Tako so skupaj padli dol, zato je bil ta kraj imenovan Helkat-hazurim, ki je v Gibeónu.

¹⁷Tam je bila ta dan zelo huda bitka in Abnêr je bil poražen in Izraelovi možje, pred Davidovimi služabniki.

¹⁸Bili so trije Cerújini sinovi: Joáb, Abišáj in Asaél. Asaél je bil kakor svetloba stopala, kakor divja srna.

¹⁹Asaél je zasledoval Abnêrja in ko je šel, se ni obrnil ne k desni roki niti ne k levi od zasledovanja Abnêrja.

²⁰Potem je Abnêr pogledal za seboj in rekel: »Ali si ti Asaél?« Odgovoril je: »Jaz sem.«

²¹Abnêr mu je rekel: »Obrni se vstran k svoji desni roki ali k svoji levi in primi enega izmed mladeničev in si vzemi njegovo bojno opremo.« Toda Asaél se ni hotel obrniti od sledenja za njim.

²²Abnêr je ponovno rekel Asaélu: »Obrni se stran od sledenja za menoj. Zakaj bi te udaril k tlom? Kako bi potem svoj obraz dvignil k tvojemu bratu Joábu?«

²³Vendar je ta odklonil, da se obrne vstran. Zato ga je Abnêr z zadnjim delom sulice udaril pod petim rebrom, da je sulica pogledala ven za njim; in tam je padel dol in umrl na istem kraju. Pripetilo se je, da kolikor jih je prišlo na kraj, kjer je Asaél padel dol in umrl, da so mirno stali.

²⁴Tudi Joáb in Abišáj sta zasledovala Abnêrja. Sonce je zašlo, ko sta prišla k hribu Ame, ki leži pred Giahom, ob poti Gibeónske divjine.

²⁵Benjaminovi otroci so se zbrali skupaj za Abnêrjem in postali eno krdelo in stali na vrhu hriba.

²⁶Potem je Abnêr zaklical Joábu in rekel: »Mar bo meč požiral na veke? Ali ne veš, da bo v zadnjem koncu to grenkoba? Doklej bo torej, preden boš svojemu ljudstvu naročil, naj se vrne od zasledovanja svojih bratov?«

²⁷Joáb je rekel: »Kakor živi Bog, če ne bi spregovoril, bi potem zjutraj ljudstvo zagotovo odšlo gor, vsakdo od sledenja svojemu bratu.«

²⁸Tako je Joáb zatrobil na šofar in vse ljudstvo je mirno stalo in ni več zasledovalo Izraela niti se niso več bojevali.

²⁹Abnêr in njegovi možje so vso to noč hodili skozi ravnino in prečkali Jordan in šli skozi ves Bitrón in prišli do Mahanájima.

³⁰Joáb se je vrnil od zasledovanja Abnêrja in ko je vse ljudstvo zbral skupaj, je od Davidovih služabnikov manjkalo devetnajst mož in Asaél.

³¹Toda Davidovi služabniki so udarili Benjaminove in Abnêrjeve može, tako da je umrlo tristo šestdeset mož.

³²Pobrali so Asaéla in ga pokopali v mavzoleju njegovega očeta, ki je bil v Betlehemu. Joáb in njegovi možje pa so vso noč hodili ter ob svitu prišli v Hebrón.

2. Samuelova 2

¹In zgodi se potem, da je David vprašal Gospoda, rekoč: Naj li grem gori v katero mest Judovih? In Gospod mu reče: Pojdi! In David vpraša: Kam naj grem? Veli: V Hebron!

²David torej gre gori in tudi dve ženi njegovi, Ahinoama Jezreelska in Abigaila, bivša žena Nabala Karmelskega.

³Tudi može, ki so bili pri njem, je pripeljal David gori, vsakega z družino njegovo, in prebivali so v hebronskih mestih.

⁴In prišli so možje Judovi in so ondi pomazilili Davida za kralja hiši Judovi. In ko so povedali Davidu, da so možje iz Jabesa v Gileadu pokopali Savla,

⁵pošlje sle k možem v Gileadski Jabes in jim sporoči: Blagoslovljeni bodite od Gospoda, da ste izkazali to milost gospodu svojemu, Savlu, in ste ga pokopali!

⁶Sedaj pa izkaži Gospod milost in zvestobo vam, pa tudi jaz povrnem to dobro delo vam, ki ste ga storili.

⁷Sedaj torej naj bodo močne roke vaše in hrabri bodite! Kajti Savel, gospod vaš, je mrtev, in mene je pomazilila hiša Judova sebi za kralja.

⁸Abner pa, sin Nerov, poveljnik Savlove vojske, je vzel Isboseta, Savlovega sina, ter ga je prepeljal v Mahanaim

⁹in postavil za kralja nad Gileadom in nad Asurskimi in nad Jezreelom in Efraimom in Benjaminom in nad vsem Izraelom.

¹⁰Isboset, sin Savlov, je bil štirideset let star, ko je zakraljeval Izraelu, in vladal je dve leti. Samo hiša Judova je šla za Davidom.

¹¹Časa pa, ki je v njem kraljeval David v Hebronu hiši Judovi, je bilo sedem let in šest mesecev.

¹²In Abner, sin Nerov, je odrinil s hlapci Isboseta, Savlovega sina, iz Mahanaima v Gibeon.

¹³Tudi Joab, sin Zervijin, in hlapci Davidovi so odrinili, in so se srečali pri ribniku v Gibeonu; in sedejo eni na oni strani ribnika, drugi pa na tej strani ribnika.

¹⁴Abner pa reče Joabu: Vstanejo naj mladeniči in igrajo boj pred nami. In Joab reče: Naj vstanejo!

¹⁵Tedaj vstanejo in nastopijo po številu: dvanajst za Benjamina in za Isboseta, sina Savlovega, in dvanajst iz hlapcev Davidovih.

¹⁶In zgrabi vsakteri svojega nasprotnika za glavo in mu zasadi meč v stran, in popadajo skupaj. Zato se tisto mesto imenuje Helkat-hazurim, ki je v Gibeonu.

¹⁷In vnel se je zelo trd boj tisti dan, in hlapci Davidovi porazijo Abnerja in može Izraelove.

¹⁸Bili so pa ondi trije sinovi Zervije: Joab in Abisaj in Asahel. In Asahel je bil lahkih nog kakor katera izmed srn, ki živé na polju.

¹⁹In Asahel je podil Abnerja in se ni obrnil ne na desno, ne na levo, tekoč za Abnerjem.

²⁰Tedaj se ozre Abner in reče: Si li ti Asahel? Odgovori: Sem.

²¹In Abner mu veli: Obrni se ali na desno ali na levo in primi teh mladeničev enega in si vzemi njegovo orožje! Ali Asahel se ni hotel odvrniti od njega.

²²In Abner zopet veli Asahelu: V stran kreni, ne hodi za menoj! Zakaj hočeš, da te pobijem na tla? Kako bi smel potem stopiti bratu tvojemu Joabu pred oči?

²³Vendar pa ni hotel kreniti od njega; zato ga Abner udari z zadnjim koncem sulice v trebuh, da mu je pogledala sulica odzadaj, in pade ondi in umrje na tistem mestu. In kdorkoli je prišel na mesto, kjer je Asahel padel in umrl, se je ustavil.

²⁴Joab in Abisaj pa sta podila Abnerja, in solnce je bilo zašlo, ko sta dospela do griča Ame, ki je pred Giahom, ob poti v Gibeonsko puščavo.

²⁵In sinovi Benjaminovi se zbero pri Abnerju ter se skupijo v krdelo, in stopijo na vrh griča.

²⁶Tedaj kliče Abner proti Joabu in reče: Bode li meč žrl brez konca? Ne veš li, da nazadnje pride bridkost? Kako dolgo nočeš reči ljudstvu, da naj neha preganjati svoje brate?

²⁷In Joab reče: Kakor res Bog živi, ako bi ne bil ti govoril, bi se bilo ljudstvo že davi vrnilo, ne eden ne bi bil tiral brata svojega!

²⁸Tedaj zatrobenta Joab, in vse ljudstvo se ustavi, in niso več podili Izraela, niti se več bojevali.

²⁹Abner in možje njegovi pa so šli vso noč po nižini in so prešli Jordan ter prehodili ves Bitron in prišli v Mahanaim.

³⁰In Joab se vrne od Abnerja, in ko je zbral vse ljudstvo, je manjkalo izmed hlapcev Davidovih devetnajst mož in Asahela.

³¹A hlapci Davidovi so pobili iz Benjamincev in iz Abnerjevega moštva tristo in šestdeset mož, ki so umrli.

³²In so vzdignili Asahela in ga pokopali v grobu očeta njegovega v Betlehemu. Joab in možje njegovi pa so hodili vso noč, in dan jim je zasvital, ko so dospeli v Hebron.