2. Samuelova 10

¹Potem se je pripetilo, da je umrl kralj Amónovih otrok in namesto njega je zakraljeval njegov sin Hanún.

²Potem je David rekel: »Prijaznost bom izkazal Naháševemu sinu Hanúnu, kot je njegov oče izkazal prijaznost meni.« In David je poslal, da ga potolaži po roki svojih služabnikov, zaradi njegovega očeta. In Davidovi služabniki so prišli v deželo Amónovih otrok.

³Princi Amónovih otrok pa so rekli svojemu gospodarju Hanúnu: »Misliš, da David spoštuje tvojega očeta, da je k tebi poslal tolažnike? Ali ni David raje svojih služabnikov poslal k tebi, da bi preiskal mesto, vohunil in da ga zruši?«

⁴Zato je Hanún vzel Davidove služabnike, jim pobril eno polovico njihovih brad in njihove obleke odrezal po sredi, celó do njihovih zadnjic in jih poslal proč.

⁵Ko so to povedali Davidu, je poslal, da jih sreča, ker so bili možje silno osramočeni. Kralj je rekel: »Ostanite pri Jerihi, dokler vam brade ne zrastejo in potem se vrnite.«

⁶Ko so Amónovi otroci videli, da so se usmradili pred Davidom, so Amónovi otroci poslali in najeli Sirce iz Bet Rehóba, Sirce iz Cobe, dvajset tisoč pešcev in od kralja Maáhe tisoč mož in iz Toba dvanajst tisoč mož.

⁷Ko je David slišal o tem, je poslal Joába in vso vojsko mogočnih mož.

⁸Amónovi otroci so prišli ven in se postrojili v bitko ob vhodu velikih vrat. Sirci iz Cobe, iz Rehóba, Toba in Maáhe pa so bili posebej na polju.

⁹Ko je Joáb videl, da je bilo čelo bitke zoper njega spredaj in zadaj, je izbral izmed vseh izbranih Izraelovih mož in jih postrojil zoper Sirce.

¹⁰Preostanek ljudstva pa je izročil v roko svojega brata Abišája, da bi jih lahko postrojil zoper Amónove otroke.

¹¹Rekel je: »Če bodo Sirci zame premočni, potem boš ti pomagal meni, toda če bodo Amónovi otroci premočni zate, potem bom prišel in ti pomagal.

¹²Bodi odločnega poguma in bodimo možje za naše ljudstvo in za mesta našega Boga, Gospod pa naj stori to, kar se mu zdi dobro.«

¹³Joáb se je približal in ljudstvo, ki je bilo z njim, k bitki zoper Sirce in ti so pobegnili pred njim.

¹⁴Ko so Amónovi otroci videli, da so Sirci pobegnili, potem so tudi sami pobegnili pred Abišájem in vstopili v mesto. Tako se je Joáb vrnil od Amónovih otrok in prišel v Jeruzalem.

¹⁵Ko so Sirci videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so se zbrali skupaj.

¹⁶Hadarézer je poslal in privedel ven Sirce, ki so bili onkraj reke in prišli so do Heláma in Šobáh, poveljnik Hadarézerjeve vojske, je šel pred njimi.

¹⁷Ko je bilo to povedano Davidu, je zbral skupaj ves Izrael in prečkal Jordan ter prišel k Helámu. Sirci pa so se postrojili zoper Davida in se borili z njim.

¹⁸In Sirci so pobegnili pred Izraelom, in David je usmrtil sedemsto mož sirskih bojnih vozov in štirideset tisoč konjenikov in udaril Šobáha, poveljnika njihove vojske, ki je tam umrl.

¹⁹Ko so vsi kralji, ki so bili Hadarézerjevi služabniki, videli, da so bili udarjeni pred Izraelom, so z Izraelom sklenili mir in jim služili. Tako so se Sirci bali, da bi še pomagali Amónovim otrokom.

2. Samuelova 10

¹In zgodi se potem, da je umrl kralj Amonovih sinov, in Hanun, sin njegov, je zakraljeval na njegovem mestu.

²In David reče: Milost izkažem Hanunu, sinu Nahasovemu, kakor je njegov oče izkazal milost meni. Pošlje torej David in mu sporoči po hlapcih svojih sožalje zaradi očeta njegovega. Ko so pa prišli hlapci Davidovi v deželo Amonovih sinov,

³reko knezi Amonovcev Hanunu, gospodu svojemu: Meniš li, da David spoštuje očeta tvojega, ker je poslal tolažnike k tebi? Ni li poslal David hlapcev svojih, da ogleda mesto in ga preišče in potem razvrne?

⁴Nato vzame Hanun hlapce Davidove in jim obrije polovico brade in odreže njih oblačil polovico do pasa, in jih pošlje nazaj.

⁵Ko se to sporoči Davidu, jim pošlje naproti; zakaj ti možje so bili silno osramočeni. In kralj jim sporoči: Ostanite v Jerihu, dokler vam ne porasto brade, potem se vrnite.

⁶In ko so videli sinovi Amonovi, da so se omrzili Davidu, pošljejo in najmejo Sirce iz Bet-rehoba in Sirce iz Zobe, dvajset tisoč pešcev, in kralja v Maaki s tisoč možmi in iz Toba dvanajst tisoč mož.

⁷Ko pa David to sliši, pošlje Joaba in vso vojsko junakov.

⁸In Amonovi sinovi gredo iz mesta in se pripravijo za boj ob vhodu v vrata. In Sirci iz Zobe in iz Rehoba in možje iz Toba in Maake so stali posebe na polju.

⁹Ko torej Joab vidi, da je spredaj in zadaj naskok naperjen proti njemu, izbere iz vseh najboljših mož Izraelovih in se pripravi zoper Sirce.

¹⁰Ostalo ljudstvo pa da pod roko brata svojega Abisaja, da jih postavi zoper Amonove sinove.

¹¹In veli: Ako mi bodo Sirci premočni, bodi mi v pomoč, ako bodo pa Amonovci tebi premočni, pridem ti v pomoč!

¹²Bodi srčen, in junaški se bojujva za ljudstvo naše in za mesta Boga našega, in Gospod naj stori, kar se mu vidi dobro.

¹³In Joab in ljudstvo, ki je bilo pri njem, se približa na boj zoper Sirce, in zbeže pred njim.

¹⁴Ko pa vidijo Amonovi sinovi, da so bežali Sirci, zbeže tudi oni pred Abisajem in pridejo v svoje mesto. Tedaj se vrne Joab od Amonovcev in pride v Jeruzalem.

¹⁵In ko vidijo Sirci, da so jih porazili Izraelci, se zbero.

¹⁶In Hadarezer pošlje in veli pripeljati Sirce, ki so bili onostran reke, in pridejo v Helam s Sobahom, poveljnikom vojske Hadarezerjeve na čelu.

¹⁷In to se oznani Davidu; in zbere vsega Izraela in preide Jordan in dospe v Helam. Sirci se pa pripravijo zoper Davida in se bojujejo ž njim.

¹⁸A Sirci zbeže pred Davidom; in David je pobil iz Sircev mož od sedemsto voz in štirideset tisoč konjikov, udaril je tudi Sobaha, poveljnika njih vojske, da je ondi umrl.

¹⁹In ko so videli vsi kralji, ki so bili v službi Hadarezerjevi, da so bili poraženi pred Izraelom, so sklenili mir z Izraelci in so jim bili podložni. In Sirci so se bali pomagati še dalje Amonovim sinovom.