2. Kroniška 2

¹Salomon se je odločil, da zgradi hišo za Gospodovo ime in hišo za svoje kraljestvo.

²Salomon je naročil sedemdeset tisoč možem, da nosijo bremena in osemdeset tisočim, da sekajo na gori in tri tisoč šeststotim, da jih nadzorujejo.

³Salomon je poslal k tirskemu kralju Hurámu, rekoč: »Kakor si ti postopal z mojim očetom Davidom in si mu poslal cedre, da mu zgradijo hišo, da prebiva v njej, celo tako postopaj z menoj.

⁴Glej, gradim hišo imenu Gospoda, svojega Boga, da mu jo posvetim in da pred njim zažigam dišeče kadilo in za neprestane hlebe navzočnosti, za žgalne daritve zjutraj in zvečer, na šabate, na mlaje in na slovesne praznike Gospoda, našega Boga. To je odredba za Izraela na veke.

⁵Hiša, ki jo gradim, je velika, kajti velik je naš Bog nad vsemi bogovi.

⁶Toda kdo mu je zmožen zgraditi hišo, glede na to, da ga nebo in nebesa nebes ne morejo obseči? Kdo sem potem jaz, da bi mu zgradil hišo, razen da pred njim zažigam daritev?

⁷Pošlji mi torej sedaj človeka, spretnega za delo v zlatu, v srebru, v bronu, v železu, v vijolični, v karmezinu in modri in da lahko vešče rezbari z veščimi možmi, ki so z menoj v Judeji in v Jeruzalemu, ki jih je priskrbel moj oče David.

⁸Pošlji mi tudi cedrovino, cipresovino in sandalovino iz Libanona, kajti vem, da tvoji služabniki lahko vešče sekajo les na Libanonu in glej, moji služabniki bodo s tvojimi služabniki,

⁹celo, da mi pripravijo lesa v obilju, kajti hiša, ki jo nameravam zgraditi, bo čudovito velika.

¹⁰Glej, tvojim služabnikom, sekalcem, ki sekajo les, bom dajal dvajset tisoč mer zmlete pšenice, dvajset tisoč mer ječmena, dvajset tisoč čebrov vina in dvajset tisoč čebrov olja.«

¹¹Potem je tirski kralj Hurám odgovoril v pisanju, ki ga je poslal Salomonu: ›Ker Gospod ljubi svoje ljudstvo, te je naredil kralja nad njimi.‹

¹²Poleg tega je Hurám rekel: »Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je naredil nebo in zemljo, ki je kralju Davidu dal modrega sina, opremljenega z razumnostjo in razumevanjem, da lahko gradi hišo za Gospoda in hišo za svoje kraljestvo.

¹³§ Sedaj pošiljam spretnega moža, opremljenega z razumevanjem, od mojega očeta Huráma,

¹⁴sina ženske izmed Danovih hčera, njegov oče pa je bil človek iz Tira, vešč, da dela v zlatu, srebru, bronu, železu, kamnu, lesu, vijoličnem, modrem, tankem lanenem platnu in v karmezinu. Tudi da gravira vsako vrsto graviranja in da spozna vsako napravo, ki bo postavljena k njemu, s tvojimi spretnimi ljudmi in s spretnimi ljudmi mojega gospoda Davida, tvojega očeta.

¹⁵Zdaj naj torej pšenico, ječmen in vino, o katerem je govoril moj gospod, pošlje svojim služabnikom,

¹⁶mi pa bomo sekali les iz Libanona, kolikor ga boš potreboval in ga k tebi spravili na splavih po morju v Jopo, ti pa ga boš odpeljal gor v Jeruzalem.«

¹⁷Salomon je preštel vse tujce, ki so bili v deželi Izrael, po štetju, s katerim jih je preštel njegov oče David in najdenih je bilo sto triinpetdeset tisoč šeststo.

¹⁸Sedemdeset tisoč izmed njih je postavil, da bodo nosilci bremen in osemdeset tisoč, da bodo sekalci na gori in tri tisoč šeststo nadzornikov, da ljudstvu pripravljajo delo.

2. Kroniška 2

¹In Salomon se je namenil zgraditi hišo imenu Gospodovemu in hišo za svoje kraljevanje.

²In Salomon je odštel sedemdeset tisoč mož, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč mož, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo, da jih nadzorujejo.

³In poslal je k Huramu, kralju tirskemu, in sporočil: Kakor si storil z očetom mojim Davidom, ko si mu poslal cedrovine, da si zgradi hišo za prebivanje, enako stóri z menoj.

⁴Glej, hišo hočem zidati imenu Gospoda, Boga svojega, da mu jo posvetim, da bi se pred njim žgalo sladkodišeče kadilo in se vsekdar vrstili kruhi in darovale žgalščine zjutraj in zvečer, ob sobotah in ob mlajih in ob določenih praznikih Gospoda, našega Boga; večna je to postava Izraelu.

⁵Hiša pa, ki jo hočem graditi, bode velika, zakaj velik je Bog naš mimo vseh bogov.

⁶A kdo je zmožen graditi mu hišo? Saj nebo in nebesa nebes ga ne morejo obseči; kdo sem torej jaz, da bi mu zgradil hišo, samo le da se zažiga kadilo pred njim?

⁷Sedaj mi torej pošlji modrega moža, ki zna delati iz zlata, srebra, brona, železa in iz zagorelordečega, karmezinovega in višnjevega blaga in ki umeje izrezljavati rezbe, da dela z veščaki, ki so pri meni v Judeji in v Jeruzalemu, katere je priskrbel oče moj.

⁸Pošlji mi tudi cedrovega, cipresovega in sandalovega lesa z Libanona; kajti vem, da znajo hlapci tvoji sekati libanonski les; in glej, hlapci moji bodo s hlapci tvojimi,

⁹da mi pripravijo veliko lesa, zakaj hiša, ki jo hočem graditi, bo nenavadno velika.

¹⁰In glej, jaz dam hlapcem tvojim, delavcem, ki bodo tesali les, v živež dvajset tisoč meric pšenice in dvajset tisoč meric ječmena in dvajset tisoč batov vina in dvajset tisoč batov olja.

¹¹Nato odgovori Huram, kralj tirski, v pismu, katero pošlje Salomonu: Ker Gospod ljubi ljudstvo svoje, zato te je postavil za kralja nad njimi.

¹²Še reče Huram: Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ki je naredil nebesa in zemljo, da je dal kralju Davidu modrega sina, obdarovanega s previdnostjo in razumnostjo, ki bo gradil hišo Gospodu in hišo za svoje kraljevanje.

¹³In sedaj pošiljam modrega moža, obdarovanega z razumnostjo, Hurama, svojega očeta,

¹⁴ki je sin žene izmed Danovih hčera, oče njegov pa je bil Tirec. Ta zna delati iz zlata, srebra, brona, železa, kamena, lesa, iz zagorelordečega in višnjevega blaga, iz tenčice in karmezina, tudi izrezljavati vsakovrstno rezbo ter izmišljati kakršnokoli umetnino, ki se mu naloži, da dela s tvojimi umetniki in z umetniki gospoda mojega Davida, očeta tvojega.

¹⁵Poslej naj pošilja torej gospod moj hlapcem svojim pšenice in ječmena, olja in vina, kakor je obljubil.

¹⁶Mi pa bomo sekali les z Libanona, kolikor ti ga bo treba, in ti ga spravimo na plaveh po morju v Japo, ti pa poskrbiš, da ga peljejo gori v Jeruzalem.

¹⁷In Salomon je preštel vse tujce v deželi Izraelovi, po štetju, po katerem jih je preštel David, oče njegov, in našteli so jih sto in triinpetdeset tisoč in šeststo.

¹⁸In postavil jih je sedemdeset tisoč, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo za nadzornike, da priganjajo ljudstvo k delu.