2. Kroniška 1 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

2. Kroniška 1

¹Davidov sin Salomon je bil okrepljen v svojem kraljestvu in Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga silno poveličal.

²Potem je Salomon spregovoril vsemu Izraelu, poveljnikom nad tisočimi, nad stotimi, sodnikom, vsakemu voditelju v vsem Izraelu in glavnim izmed očetov.

³Tako je Salomon in vsa skupnost z njim, odšla k visokemu kraju, ki je bil pri Gibeónu, kajti tam je bilo šotorsko svetišče skupnosti Boga, ki ga je Gospodov služabnik Mojzes naredil v divjini.

⁴Toda Božjo skrinjo je David prenesel gor iz Kirját Jearíma na kraj, ki ga je David pripravil zanjo, kajti zanjo je razpel šotor pri Jeruzalemu.

⁵Poleg tega je bronast oltar, ki ga je naredil Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, postavil pred Gospodovo šotorsko svetišče. Salomon in skupnost so povpraševali k njemu.

⁶Salomon je odšel tja gor k bronastemu oltarju pred Gospoda, ki je bil pri šotorskem svetišču skupnosti in na njem daroval tisoč žgalnih daritev.

⁷V tej noči se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam.«

⁸Salomon je Bogu rekel: »Veliko usmiljenje si pokazal mojemu očetu Davidu in mene si postavil, da kraljujem namesto njega.

⁹Sedaj, oh Gospod Bog, naj bo utrjena tvoja obljuba mojemu očetu Davidu, kajti naredil si me za kralja nad ljudstvom, po množici podobnega zemeljskemu prahu.

¹⁰Daj mi torej modrost in znanje, da lahko grem ven in stopim pred ljudstvo, kajti kdo lahko sodi to tvoje ljudstvo, ki je tako veliko?«

¹¹Bog je rekel Salomonu: »Ker je bilo to na tvojem srcu in nisi prosil bogastev, premoženja ali časti, niti življenja svojih sovražnikov, niti nisi prosil dolgega življenja, temveč si zase prosil modrost in znanje, da lahko sodiš mojemu ljudstvu, nad katerim sem te postavil za kralja,

¹²sta ti modrost in znanje zagotovljena, jaz pa ti bom dal bogastva, premoženje in čast, takšno, kakršne nihče izmed kraljev, ki so bili pred teboj, ni imel niti ne bo nobeden za teboj imel podobne.«

¹³Potem je Salomon prišel iz svojega potovanja k visokemu kraju, izpred šotorskega svetišča skupnosti, ki je bil pri Gibeónu, v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom.

¹⁴Salomon je zbral bojne vozove in konjenike. Imel je tisoč štiristo bojnih vozov in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu.

¹⁵Kralj je storil, [da je bilo] srebra in zlata v Jeruzalemu zaradi obilja tako veliko, kakor kamenja in cedrova drevesa je naredil [tako številna] kakor je egiptovskih smokev, ki so v dolini.

¹⁶Salomon je imel konje, privedene iz Egipta in laneno prejo. Kraljevi trgovci so laneno prejo prejeli za ceno.

¹⁷Poslali so in iz Egipta pripeljali bojni voz za šeststo šeklov srebra in konja za sto petdeset in tako so privedli konje za vse kralje Hetejcev in za sirske kralje, po njihovih namenih.

2. Kroniška 1

¹In Salomon, Davidov sin, se je okrepil v svojem kraljestvu, in Gospod, Bog njegov, je bil ž njim ter ga je jako poveličal.

²In Salomon je govoril vsemu Izraelu, poveljnikom čez tisoč in čez sto, sodnikom in vsem knezom po vsem Izraelu, poglavarjem očetovin;

³in šli so, Salomon in ves zbor ž njim, na višavo, ki je bila v Gibeonu; zakaj ondi je bil Božji shodni šator, ki ga je bil naredil Mojzes, služabnik Gospodov, v puščavi.

⁴Toda skrinjo Gospodovo je bil David prenesel iz Kirjat-jearima gori na mesto, ki ga ji je pripravil David; postavil ji je namreč šator v Jeruzalemu.

⁵A bronasti oltar, ki ga je napravil Bezalel, sin Urija, sina Hurovega, je bil ondi pred šatorom Gospodovim, in Salomon in zbor ga je obiskoval.

⁶In Salomon je daroval ondi pred Gospodom na bronastem oltarju, ki je bil pri shodnem šatoru; in daroval je na njem tisoč žgalnih daritev.

⁷Tisto noč se prikaže Bog Salomonu in mu reče: Prosi, kaj naj ti dam.

⁸In Salomon reče Bogu: Ti si izkazal veliko milost Davidu, očetu mojemu, in si me storil za kralja na mestu njegovem.

⁹In sedaj, o Gospod Bog, daj, da se uresniči obljuba tvoja Davidu, očetu mojemu; kajti postavil si me za kralja ljudstvu tolikemu, kolikor je prahu na zemlji.

¹⁰Daj mi torej modrosti in znanja, da morem hoditi ven in noter pred tem ljudstvom; zakaj kdo more soditi temu velikemu ljudstvu tvojemu?

¹¹In Bog reče Salomonu: Ker je to bilo v srcu tvojem in nisi prosil zakladov, bogastva in časti, ne smrti sovražnikov svojih, tudi nisi prosil dolgega življenja, temuč si prosil zase modrosti in spoznanja, da bi mogel soditi ljudstvu mojemu, nad katero sem te postavil za kralja:

¹²modrost in spoznanje je dano tebi, in še ti dam zakladov, bogastva in časti, kolikor niso imeli kralji pred teboj, pa tudi za teboj ne bodo imeli.

¹³In prišel je Salomon z višave, ki je bila v Gibeonu, izpred shodnega šatora, v Jeruzalem; in kraljeval je Izraelu.

¹⁴In Salomon je nabral voz in konjikov, in imel je tisoč in štiristo voz in dvanajst tisoč konjikov, ki jih je razstavil po voznih mestih in pri kralju v Jeruzalemu.

¹⁵In kralj je storil, da je bilo v Jeruzalemu srebra in zlata kakor kamenja, in ceder je pripravil toliko, da jih je bilo obilo kakor smokovega drevja, ki raste v ravnini.

¹⁶In konje so vodili Salomonu iz Egipta; družba kraljevih kupcev jih je privedla trumo za kupno ceno.

¹⁷In so hodili gori iz Egipta in pripeljavali odondod vozove po šeststo seklov srebra in konje po sto in petdeset. Tako so jih dobivali vsi kralji Hetejcev in sirski kralji po njih roki.