2. Kraljev 20

¹V tistih dneh je bil Ezekíja na smrt bolan. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin in mu rekel: »Tako govori Gospod: ›Uredi svojo hišo, kajti umrl boš, ne pa živel.‹

²Potem je on svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu, rekoč:

³»Rotim te, oh Gospod, spomni se sedaj, kako sem pred teboj hodil v resnici, s popolnim srcem in storil sem to, kar je dobro v tvojih očeh.« In Ezekíja je bridko zajokal.

⁴Pripetilo se je, še preden je Izaija odšel ven na srednji dvor, da je k njemu prišla beseda od Gospoda, rekoč:

⁵»Ponovno se obrni in povej Ezekíju, poveljniku mojega ljudstva: ›Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: ›Slišal sem tvojo molitev in videl sem tvoje solze. Glej, ozdravil te bom. Na tretji dan boš odšel gor v Gospodovo hišo.

⁶Tvojim dnevom bom dodal petnajst let in tebe ter to mesto osvobodil iz roke asirskega kralja in to mesto bom branil zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.‹«

⁷Izaija je rekel: »Vzemite kepo fig.« Vzeli so jo in jo položili na gnojno bulo in si je opomogel.

⁸Ezekíja je rekel Izaiju: »Kakšno bo znamenje, da me bo Gospod ozdravil in da bom tretji dan šel gor v Gospodovo hišo?«

⁹Izaija je rekel: »To znamenje boš imel od Gospoda, da bo Gospod storil stvar, ki jo je govoril. Ali naj gre senca deset stopinj naprej ali deset stopinj nazaj?«

¹⁰Ezekíja je odgovoril: »Lahka stvar je za senco, da gre deset stopinj navzdol. Ne, temveč naj se senca vrne za deset stopinj nazaj.«

¹¹Prerok Izaija je klical h Gospodu in ta je senco privedel deset stopinj nazaj, po kateri se je spustila na Aházovi sončni uri.

¹²Ob tistem času je Baladánov sin Berodáh Baladán, kralj Babilona, poslal Ezekíju pisma in darilo, kajti slišal je, da je bil Ezekíja bolan.

¹³Ezekíja jim je prisluhnil in jim razkazal vso hišo svojih dragocenih stvari: srebro, zlato, dišave, dragoceno mazilo, vso hišo svoje bojne opreme in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Nič ni bilo v njegovi hiši niti v vsem njegovem gospostvu, kar jim Ezekíja ni razkazal.

¹⁴Tedaj je prišel prerok Izaija h kralju Ezekíju in mu rekel: »Kaj so rekli ti možje? In od kod so prišli k tebi?« Ezekíja je rekel: »Prišli so iz daljne dežele, celó iz Babilona.«

¹⁵Rekel je: »Kaj so videli v tvoji hiši?« Ezekíja je odgovoril: »Videli so vse stvari, ki so v moji hiši. Ničesar ni med mojimi zakladi, česar jim ne bi razkazal.«

¹⁶Izaija je rekel Ezekíju: »Poslušaj Gospodovo besedo:

¹⁷›Glej, pridejo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši, in to, kar so tvoji očetje prihranili v shrambi do tega dne, odneseno v Babilon. Nič ne bo ostalo,‹ govori Gospod.

¹⁸›Odvedli bodo izmed tvojih sinov, ki bodo izšli iz tebe, ki jih boš zaplodil in bodo evnuhi v palači babilonskega kralja.‹«

¹⁹Potem je Ezekíja rekel Izaiju: »Dobra je Gospodova beseda, ki si mi jo govoril.« Rekel je: »Ali ni dobro, če bosta v mojih dneh mir in resnica?«

²⁰Ostala Ezekíjeva dela in vsa njegova moč in kako je naredil bazen in kanal in privedel vodo v mesto, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²¹Ezekíja je zaspal s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Manáse.

2. Kraljev 20

¹V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. In pride k njemu Izaija, sin Amozov, prorok, ter mu reče: Tako pravi Gospod: Oporôči za hišo svojo, kajti v kratkem umreš in ne boš živel.

²Tedaj obrne Ezekija obličje v steno in moli h Gospodu, govoreč:

³Ah, Gospod, spomni se, prosim, da sem neprestano hodil pred teboj v resnici in z nerazdeljenim srcem ter delal, kar je dobro v tvojih očeh. In plakal je Ezekija, silno plakal.

⁴In zgodi se, ko ni bil Izaija še prešel sredine mesta, da pride beseda Gospodova do njega, veleč:

⁵Vrni se in reci Ezekiju, vojvodi ljudstva mojega: Tako pravi Gospod, Bog očeta tvojega Davida: Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, ozdravim te; tretji dan pojdeš gori v hišo Gospodovo.

⁶In pridenem tvojim dnem petnajst let in iz roke asirskega kralja otmem tebe in to mesto, in branil bom to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, hlapca svojega.

⁷In Izaija veli: Prinesite gručo smokev! In jo prineso ter polože na ulje, in je ozdravel.

⁸Rekel je pa Ezekija Izaiju: Kaj je znamenje, da me Gospod ozdravi in da pojdem tretji dan gori v hišo Gospodovo?

⁹In Izaija reče: To ti bodi znamenje od Gospoda, da bo storil Gospod, kar je govoril: Naj li gre senca deset stopinj naprej ali naj gre deset stopinj nazaj?

¹⁰Ezekija reče: Lahko se senca pomakne deset stopinj naprej; nočem tega, temuč naj se vrne senca deset stopinj nazaj!

¹¹In Izaija prorok je klical h Gospodu; in on je storil, da je šla senca po stopinjah, po katerih je bila šla doli na sončni uri Ahazovi, za deset stopinj nazaj.

¹²V tistem času je poslal Berodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil Ezekija bolan.

¹³In Ezekija jih je zaslišal in jim je razkazal vso hišo dragocenosti svojih, srebro in zlato in dišave in najboljše olje in vso orožnico svojo in vse, kar se je našlo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi, ne v vsej oblasti njegovi, da bi jim ne bil Ezekija pokazal.

¹⁴Tedaj pride Izaija prorok h kralju Ezekiju ter mu reče: Kaj so rekli oni možje? in odkod so prišli k tebi? Ezekija pa reče: Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.

¹⁵In vpraša: Kaj so videli v hiši tvoji? Ezekija odgovori: Karkoli je v hiši moji, so videli; ničesar ni bilo, da bi jim ne bil pokazal, v zakladih mojih.

¹⁶Nato reče Izaija Ezekiju: Čuj besedo Gospodovo!

¹⁷Glej, dnevi pridejo, ko se odnese vse, kar je v hiši tvoji in kar so shranili očetje tvoji do tega dne, v Babilon; nič ne bo ostalo, pravi Gospod.

¹⁸Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, da bodo dvorniki v gradu kralja babilonskega.

¹⁹In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda Gospodova, ki si jo govoril. Še reče: Ni li tako? samo da bode mir in stanovitnost v dnevih mojih!

²⁰A druge zgodbe Ezekijeve in vsa moč njegova in kako je napravil ribnik in vodovod in napeljal vodo v mesto, ali ni zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

²¹In Ezekija je legel k očetom svojim, in Manasej, sin njegov, je kraljeval na mestu njegovem.