2. Kraljev 14 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

2. Kraljev 14

¹V drugem letu Jehoáša, Joaházovega sina, Izraelovega kralja, je zakraljeval Amacjá, sin Judovega kralja Joáša.

²Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema.

³Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David. Delal je glede na vse stvari, kakor jih je delal njegov oče Joáš.

⁴Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo.

⁵Takoj, ko je bilo kraljestvo v njegovi roki potrjeno, se je pripetilo, da je umoril svoja služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta.

⁶Toda otrok morilcev ni usmrtil, glede na to, kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, v kateri je Gospod zapovedal, rekoč: »Očetje ne bodo usmrčeni zaradi otrok niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov, temveč bo vsak človek usmrčen zaradi svojega lastnega greha.«

⁷Izmed Edóma jih je v solni dolini usmrtil deset tisoč in v vojni zavzel Selo in njeno ime imenoval Jokteél do današnjega dne.

⁸Potem je Amacjá poslal poslance k Jehoášu, sinu Joaháza, sinu Jehúja, Izraelovega kralja, rekoč: »Pridite, drug drugemu poglejmo v obraz.«

⁹Izraelov kralj Jehoáš je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo,‹ pa je tam mimo šla divja zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat.

¹⁰Zares si udaril Edóma in tvoje srce te je povzdignilo. Uživaj v tem in ostani doma, kajti zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel ti in Juda s teboj?«

¹¹Toda Amacjá ni hotel poslušati. Zato je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in on in Judov kralj Amacjá sta si drug drugemu pogledala v obraz pri Bet Šemešu, ki pripada Judu.

¹²Juda je bil premagan pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojim šotorom.

¹³Izraelov kralj Jehoáš je ujel Judovega kralja Amacjája, sina Joáša, sina Ahazjája, pri Bet Šemešu, prišel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimskih velikih vrat do Vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev.

¹⁴Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so se našle v Gospodovi hiši, v zakladnicah kraljeve hiše in talce ter se vrnil v Samarijo.

¹⁵Torej ostala izmed Jehoáševih dejanj, ki jih je storil, njegova moč in kako se je boril z Judovim kraljem Amacjájem, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

¹⁶Jehoáš je zaspal s svojimi očeti in z Izraelovimi kralji je bil pokopan v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jerobeám.

¹⁷Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je po smrti Jehoáša, Izraelovega kralja, Joaházovega sina, živel petnajst let.

¹⁸Ostala Amacjájeva dela, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

¹⁹Torej zoper njega so v Jeruzalemu skovali zaroto in pobegnil je v Lahíš, toda za njim so poslali v Lahíš in ga tam usmrtili.

²⁰Prinesli so ga na konjih in pokopan je bil s svojimi očeti v Jeruzalemu, v Davidovem mestu.

²¹Vse Judovo ljudstvo je vzelo Azarjája, ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája.

²²Zgradil je Elát in ga povrnil Judu, potem je kralj zaspal s svojimi očeti.

²³V petnajstem letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je v Samariji začel kraljevati Jerobeám, Jehoášev sin, Izraelov kralj in kraljeval je enainštirideset let.

²⁴Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

²⁵Povrnil je Izraelovo pokrajino od vstopa v Hamát do morja ravnine, glede na besedo od Gospoda, Izraelovega Boga, ki jo je govoril po roki svojega služabnika Jona, Amitájevega sina, preroka, ki je bil iz Gat Heferja.

²⁶§ Kajti Gospod je videl Izraelovo stisko, da je bila ta zelo grenka, kajti tam ni bilo nobenega zaprtega, niti nobeden ni ostal, niti ni bilo pomočnika za Izrael.

²⁷Gospod ni rekel, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, temveč jih je rešil po roki Jehoáševega sina Jerobeáma.

²⁸Torej preostala izmed Jerobeámovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, kako se je bojeval in kako je za Izrael obnovil Damask in Hamát, ki je pripadal Judu, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

²⁹Jerobeám je zaspal s svojimi očeti, z Izraelovimi kralji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Zaharija.

2. Kraljev 14

¹V drugem letu Joasa, sina Joahazovega, kralja v Izraelu, je zakraljeval Amazija, sin Joasa, kralja Judovega.

²Petindvajset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Joadina iz Jeruzalema.

³In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, a ne kakor David, oče njegov, ampak ravnal se je po vsem, kar je delal njegov oče Joas.

⁴Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo je še darovalo in žgalo kadilo na višavah.

⁵In ko mu je bilo kraljestvo trdno v rokah, je umoril hlapca svoja, ki sta bila ubila kralja, očeta njegovega.

⁶Ali otrok morilcev ni usmrtil, po zapovedi Gospodovi, kakor je pisano v knjigi postave Mojzesove: Očetje naj se ne obsodijo v smrt za otroke, tudi ne otroci za očete; sleherni naj umrje za svoj greh.

⁷On je pobil iz Edomcev v Solni dolini deset tisoč in pridobil je Selo v vojni in jo imenoval Jokteel, do današnjega dne.

⁸Potem pošlje Amazija sporočnikov k Joasu, sinu Joahaza, sina Jehujevega, kralju Izraelovemu, rekoč: Pridi, da si pogledava v lice!

⁹Joas pa, kralj Izraelov, pošlje k Amaziju, kralju Judovemu, in sporoči: Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k libanonskemu cedru, rekoč: Daj svojo hčer sinu mojemu za ženo! V tem je šla mimo divja zver z Libanona in je poteptala osat.

¹⁰Porazil si res Edoma, in tega se je srce tvoje prevzelo. Hvali se s tem in ostani doma! Zakaj siliš v nesrečo, da padeš ti in Juda s teboj?

¹¹Ali Amazija ni hotel poslušati. Tedaj je šel gori Joas, kralj Izraelov, in pogledala sta si v lice on in Amazija, kralj Judov, v Betsemesu, ki je na Judovem.

¹²In Juda je izgubil bitko pred Izraelom, in bežal je vsak v šator svoj.

¹³In Joas, kralj Izraelov, ujame Amazija, kralja Judovega, sina Joasa, sinu Ahazijevega, v Betsemesu, in ko pride v Jeruzalem, podere zidove jeruzalemske od Efraimovih vrat do Vogelnih vrat, štiristo komolcev.

¹⁴In vzame vse zlato in srebro in vse posode, kar se jih je našlo v hiši Gospodovi in v zakladih hiše kraljeve, tudi zastavljence, in se vrne v Samarijo.

¹⁵Druge zgodbe Joasove, kar je storil, in moč njegova in kako se je bojeval z Amazijem, kraljem Judovim, ni li zapisano v knjigi, letopisov kraljev Izraelovih?

¹⁶In Joas je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v Samariji s kralji Izraelovimi. In Jeroboam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

¹⁷Amazija pa, sin Joasov, kralj Judov, je živel še petnajst let po smrti Joasa, sina Joahazovega, kralja izraelskega.

¹⁸Druge pa zgodbe Amazijeve niso li zapisane v knjigi letopisov kraljev Judovih?

¹⁹In napravili so zoper njega zaroto v Jeruzalemu; on pa je pobegnil v Lahis, in poslali so za njim v Lahis in ga tam ubili.

²⁰In so ga prinesli na konjih in pokopali v Jeruzalemu z očeti njegovimi v mestu Davidovem.

²¹In vse ljudstvo Judovo vzame Azarija, ki je bil šestnajst let star, ter ga postavijo za kralja na mestu očeta njegovega Amazija.

²²On je zgradil Elat in ga je zopet prilastil Judi, potem ko je bil legel kralj k očetom svojim.

²³V petnajstem letu Amazija, sinu Joasa, kralja Judovega, je zakraljeval Jeroboam, sin Joasa, kralja Izraelovega, v Samariji in je vladal enoinštirideset let.

²⁴In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih; ni odstopil od vseh grehov Jeroboama, sinu Nebatovega, ki je ž njimi zapeljeval Izraela v greh.

²⁵On je zopet pridobil Izraelu prejšnje meje od poti v Hamat do Morja v nižini, po besedi Gospoda, Boga Izraelovega, ki jo je govoril po hlapcu svojem Jonu, sinu Amitajevem, proroku, ki je bil iz Gat-heferja.

²⁶Videl je namreč Gospod prebridko stisko Izraelovo, da je uničen suženj in tudi svobodni in da ni bilo pomočnika Izraelu.

²⁷In Gospod ni bil rekel, da izbriše ime Izraelovo izpod neba; in rešil jih je po roki Jeroboama, sina Joasovega.

²⁸Kar je pa več praviti o Jeroboamu in vse, kar je storil, in moč njegova, kako se je bojeval in kako je pridobil Damask in Hamat, ki sta bila nekdaj Judova, zopet Izraelu, ni li to zapisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

²⁹In Jeroboam je legel k očetom svojim, h kraljem Izraelovim. In Zaharija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.