2. Kraljev 13

¹V triindvajsetem letu Joáša, Ahazjájevega sina, Judovega kralja, je nad Izraelom, v Samariji, začel kraljevati Jehújev sin Joaház in kraljeval je sedemnajst let.

²Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh in sledil grehom Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; od tega se ni odvrnil.

³Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in vse njihove dni jih je izročil v roko sirskega kralja Hazaéla in v roko Hazaélovega sina Ben Hadáda.

⁴Joaház je iskal Gospoda in Gospod mu je prisluhnil, kajti videl je zatiranje Izraela, ker jih je zatiral sirski kralj.

⁵(In Gospod je dal Izraelu rešitelja, tako da so odšli izpod roke Sircev in Izraelovi otroci so prebivali v svojih šotorih kakor poprej.

⁶Vendar se niso odvrnili od grehov Jerobeámove hiše, ki je Izraela primoral grešiti, temveč so hodili v njih in ašere so ostale tudi v Samariji.

⁷Niti ni pustil od ljudstva Joaházu [nikogar] razen petdesetih konjenikov, desetih bojnih voz in deset tisoč pešcev, kajti sirski kralj jih je uničil in jih z mlatenjem naredil podobne prahu.

⁸Torej preostala izmed Joaházovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

⁹Joaház je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehoáš.

¹⁰V sedemintridesetem letu Judovega kralja Joáša je nad Izraelom v Samariji začel kraljevati Joaházov sin Jehoáš in kraljeval je šestnajst let.

¹¹Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, temveč je hodil v njih.

¹²Ostala Jehoáševa dela in vse, kar je storil in njegova moč, s katero se je boril zoper Judovega kralja Amacjája, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

¹³Jehoáš je zaspal s svojimi očeti in Jerobeám je sédel na njegov prestol in Jehoáš je bil z Izraelovimi kralji pokopan v Samariji.

¹⁴Torej Elizej je postal bolan od svoje bolezni, od katere je [tudi] umrl. Izraelov kralj Jehoáš je prišel dol k njemu, jokal nad njegovim obrazom in rekel: »Oh moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.«

¹⁵Elizej mu je rekel: »Vzemi lok in puščice.« In vzel si je lok in puščice.

¹⁶Izraelovemu kralju je rekel: »Svojo roko položi na lok.« Svojo roko je položil nanj in Elizej je svoje roke položil na kraljeve roke.

¹⁷Rekel je: »Odpri okno proti vzhodu.« Odprl ga je. Potem je Elizej rekel: »Streljaj.« In je izstrelil. Rekel je: »Puščica Gospodove osvoboditve in puščica osvoboditve od Sirije, kajti Sirce boš udaril v Aféku, dokler jih ne boš použil.«

¹⁸Rekel je: »Vzemi puščice.« Vzel jih je. Izraelovemu kralju je rekel: »Udarjaj ob tla.« Ta je trikrat udaril in obstal.

¹⁹Božji mož je bil nad njim ogorčen in rekel: »Udariti bi moral petkrat ali šestkrat, potem bi Sirijo udarjal, dokler je ne bi použil, medtem ko boš sedaj Sirijo udaril samo trikrat.«

²⁰Elizej je umrl in so ga pokopali. In v začetku leta so v deželo vdrle čete Moábcev.

²¹Pripetilo se je, ko so [nekega] moža pokopavali, glej, da so zagledali četo mož in moža odvrgli v Elizejev mavzolej. Ko je bil mož spuščen dol in se dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in stopil na svoja stopala.

²²Toda sirski kralj Hazaél je vse Joaházove dni zatiral Izraela.

²³Gospod pa jim je bil milostljiv in imel sočutje do njih in spoštovanje do njih zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom in jih ni želel uničiti niti jih še ni vrgel izpred svoje prisotnosti.

²⁴Tako je sirski kralj Hazaél umrl in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ben Hadád.

²⁵Joaházov sin Jehoáš je mesta ponovno vzel iz rok Hazaélovega sina Ben Hadáda, ki jih je ta z vojno vzel iz roke njegovega očeta Joaháza. Jehoáš ga je trikrat premagal in povrnil Izraelova mesta.

2. Kraljev 13

¹V triindvajsetem letu Joasa, sina Ahazijevega, kralja na Judovem, je zakraljeval Joahaz, sin Jehujev, nad Izraelom v Samariji in je vladal sedemnajst let.

²In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, in hodil za grehi Jeroboama, sina Nebatovega, s katerimi je ta zavajal v greh Izraela; ni odstopil od njih.

³In razvnela se jeza Gospodova nad Izraelom, in dal jih je v pest Hazaelu, sirskemu kralju, in Ben-hadadu, sinu Hazaelovemu, vse dni.

⁴Joahaz pa je prosil blagovoljnosti Gospoda, in Gospod ga je uslišal; kajti videl je stisko Izraelovo, kako jih je zatiral sirski kralj.

⁵(In Gospod je dal Izraelu rešitelja, da so se oprostili izpod oblasti Sircev; in sinovi Izraelovi so prebivali v šatorih svojih kakor poprej.

⁶Vendar pa niso odstopili od grehov hiše Jeroboama, s katerimi je ta zavajal v greh Izraela, ampak hodili so v njih. In Ašera je tudi ostala v Samariji.)

⁷Zakaj ni pustil Joahazu ljudstva, nego le petdeset konjikov in deset voz in deset tisoč pešcev; kralj sirski jih je namreč pogubil in strl, da so bili kakor prah o mlatvi.

⁸A druge zgodbe Joahazove in vse, kar je storil, in o moči njegovi, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

⁹In Joahaz je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v Samariji, in Joas, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

¹⁰V sedemintridesetem letu Joasa, kralja Judovega, je zakraljeval Joas, sin Joahazov, nad Izraelom v Samariji in je vladal šestnajst let.

¹¹In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih; ni odstopil od vseh grehov Jeroboama, sina Nebatovega, s katerimi je ta zavajal v greh Izraela, temuč živel je v njih.

¹²A druge zgodbe Joasove in vse, kar je storil, in o moči njegovi, s katero se je bojeval zoper Amazija, kralja Judovega, ni li pisano v knjigi letopisov kraljev Izraelovih?

¹³In Joas je legel k očetom svojim, in Jeroboam je zasedel prestol njegov. In Joasa so pokopali v Samariji pri kraljih Izraelovih.

¹⁴Elizej pa je zbolel za svojo boleznijo, za katero je tudi umrl. In Joas, kralj Izraelov, pride doli k njemu in joče nad njim ter reče: Oče moj, oče moj, vozovi Izraelovi in jezdeci njegovi!

¹⁵In Elizej mu reče: Prinesi lok in strelice! In mu prinese lok in pšice.

¹⁶In Elizej veli kralju Izraelovemu: Napni lok s svojo roko! In ga napne svojeročno. Elizej pa dene roke svoje na roke kraljeve

¹⁷in reče: Odpri okno proti vzhodu! In ga odpre. Tedaj veli Elizej: Stréli! In izstreli. On pa reče: Pšica zmage od Gospoda, pšica zmage nad Sirijo! zakaj udaril boš Sirce v Afeku, da jih pokončaš.

¹⁸Nato veli: Vzemi pšice! In jih vzame. In veli kralju Izraelovemu: Udarjaj ob zemljo! In udari trikrat in obstane.

¹⁹Tedaj se razsrdi mož Božji nad njim in reče: Moral bi bil udariti petkrat ali šestkrat, pa bi bil udaril Sirijo, da bi jo bil pokončal. Sedaj pa boš udaril Sirijo samo trikrat.

²⁰In ko je Elizej umrl in so ga pokopali, so vdrle plenilne čete Moabcev v deželo ob začetku leta.

²¹In zgodi se, ko so pokopavali nekega moža, da iznenada zagledajo tako četo; in vržejo moža v grob Elizejev. In brž, ko se dotakne mož kosti Elizejevih, oživi in stopi na noge svoje.

²²Hazael pa, kralj Sirije, je stiskal Izraela vse Joahazove dni.

²³A Gospod jim je bil milosten in se jih je usmilil in se ozrl nanje zaradi zaveze svoje z Abrahamom, Izakom in Jakobom, in jih ni hotel pokončati, tudi jih ni zavrgel izpred svojega obličja do tega časa.

²⁴In Hazael, kralj Sirije, je umrl, in sin njegov, Ben-hadad, je zakraljeval na mestu njegovem.

²⁵In Joas, sin Joahazov, je dobil zopet izpod roke Ben-hadada, sinu Hazaelovega, mesta, ki jih je ta v vojni vzel iz roke Joahaza, očeta njegovega. Trikrat ga je udaril Joas in dobil nazaj mesta Izraelova.