1. Samuelova 15

¹Samuel je tudi rekel Savlu: »Gospod me je poslal, da te mazilim, da bi bil kralj nad njegovim ljudstvom, nad Izraelom. Sedaj torej prisluhni glasu Gospodovih besed.

²Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Spomnim se tega, kar je Amálek storil Izraelu, kako je prežal nanj na poti, ko je prišel gor iz Egipta.

³Sedaj pojdi in udari Amáleka in popolnoma uniči vse, kar imajo in ne prizanesi jim, temveč ubij tako moškega kakor žensko, otroka in dojenčka, vola in ovco, kamelo in osla.‹«

⁴Savel je ljudstvo zbral skupaj in jih preštel v Telaímu, dvesto tisoč pešcev in deset tisoč mož iz Juda.

⁵Savel je prišel do mesta Amálečanov in prežal v dolini.

⁶Savel je Kenéjcem rekel: »Pojdite, odidite dol izmed Amálečanov, da vas ne bi uničil z njimi, kajti izkazali ste prijaznost vsem Izraelovim otrokom, ko so prišli gor iz Egipta.« Tako so Kenéjci odšli izmed Amalečanov.

⁷Savel je udaril Amalečane od Havíle, dokler ne prideš do Šura, ki je nasproti Egiptu.

⁸Agága, kralja Amalečanov, je zajel živega in z ostrino meča popolnoma uničil vse ljudstvo.

⁹Toda Savel in ljudstvo je prizaneslo Agágu in najboljšemu od ovc, od volov, od pitancev in jagnjet in vsega, kar je bilo dobro in niso jih želeli popolnoma uničiti. Toda vsako stvar, ki je bila ničvredna in zavrnjena, to so popolnoma uničili.

¹⁰Potem je prišla Gospodova beseda Samuelu, rekoč:

¹¹»To me je pokesalo, da sem postavil Savla, da bi bil kralj, kajti obrnil se je nazaj od sledenja meni in ni izvršil mojih zapovedi.« To je užalostilo Samuela in ta je vso noč klical h Gospodu.

¹²Ko je Samuel zgodaj vstal, da bi zjutraj srečal Savla, je bilo Samuelu povedano, rekoč: »Savel je prišel v Karmel in glej, postavil si je kraj in potem je šel naokrog, šel naprej in odšel dol do Gilgála.«

¹³Samuel je prišel k Savlu in Savel mu je rekel: »Blagoslovljen bodi od Gospoda. Izpolnil sem Gospodovo zapoved.«

¹⁴Samuel pa je rekel: »Kaj potem pomeni to blejanje ovc v mojih ušesih in mukanje volov, ki ga slišim?«

¹⁵Savel je rekel: »Privedli so jih od Amalečanov, kajti ljudstvo je prizaneslo najboljšim izmed ovc in izmed volov, da žrtvujejo Gospodu, tvojemu Bogu, preostalo pa smo popolnoma uničili.«

¹⁶Potem je Samuel rekel Savlu: »Ostani in povedal ti bom kaj mi je to noč povedal Gospod.« In rekel mu je: »Povej.«

¹⁷Samuel je rekel: »Ko si bil majhen v svojem lastnem pogledu, ali nisi bil narejen za poglavarja Izraelovim rodovom in te je Gospod mazilil za kralja nad Izraelom?

¹⁸Gospod te je poslal na pot in rekel: ›Pojdi in popolnoma uniči grešnike Amalečane in se bori proti njim, dokler ne bodo použiti.‹

¹⁹Zakaj potem nisi ubogal Gospodovega glasu, temveč si se vrgel na plen in storil zlo v Gospodovih očeh?«

²⁰Savel je rekel Samuelu: »Da, ubogal sem Gospodov glas in sem šel na pot, na katero me je poslal Gospod in privedel sem Agága, kralja Amalečanov in popolnoma sem uničil Amálečane.

²¹Toda ljudstvo je vzelo od plena, ovce in vole, glavne izmed stvari, ki naj bi bile popolnoma uničene, da žrtvujejo Gospodu, tvojemu Bogu v Gilgálu.«

²²Samuel je rekel: »Ali ima Gospod tako veliko zadovoljstvo v žgalnih daritvah in klavnih daritvah, kot v ubogljivosti Gospodovemu glasu? Glej, ubogati je bolje kot klavna daritev in poslušati [bolje] kot tolšča ovnov.

²³Kajti upor je kakor greh čaranja in trmoglavost je kakor krivičnost in malikovanje. Ker si zavrnil Gospodovo besedo, je tudi on zavrnil tebe, da bi bil kralj.«

²⁴Savel je rekel Samuelu: »Grešil sem, kajti prekršil sem Gospodovo zapoved in tvoje besede, ker sem se bal ljudstva in ubogal njihov glas.

²⁵Zdaj torej, prosim te, odpusti moj greh in se ponovno obrni z menoj, da lahko obožujem Gospoda.«

²⁶Samuel pa je rekel Savlu: »Ne bom se vrnil s teboj, kajti zavrnil si Gospodovo besedo in Gospod je zavrnil tebe, da bi bil kralj nad Izraelom.«

²⁷Medtem ko se je Samuel obrnil naokoli, da gre proč, je zgrabil krajec njegovega plašča in ga odtrgal.

²⁸Samuel pa mu je rekel: »Gospod je ta dan odtrgal Izraelovo kraljestvo od tebe in ga izročil tvojemu bližnjemu, ki je boljši kakor ti.

²⁹Tudi Močni Izraelov ne bo lagal niti se kesal, kajti on ni človek, da bi se kesal.«

³⁰Potem je rekel: »Grešil sem. Vendar me sedaj počasti, prosim te, pred starešinami mojega ljudstva in pred Izraelom in se ponovno obrni z menoj, da bom lahko oboževal Gospoda, tvojega Boga.«

³¹Tako se je Samuel ponovno obrnil za Savlom, in Savel je oboževal Gospoda.

³²Potem je Samuel rekel: »Privedite sèm k meni Agága, kralja Amalečanov.« Agág je prefinjeno prišel k njemu. In Agág je rekel: »Zagotovo je grenkoba smrti minila.«

³³Samuel je rekel: »Kakor je tvoj meč naredil ženske brez otrok, tako bo tvoja mati brez otroka med ženskami.« In Samuel je Agága razsekal na koščke pred Gospodom v Gilgálu.

³⁴Potem je Samuel odšel v Ramo, Savel pa je odšel gor, do svoje hiše, v Savlovo Gíbeo.

³⁵Samuel ni več prišel, da bi videl Savla, do dneva svoje smrti, vendar je Samuel žaloval za Savlom. In Gospod se je pokesal, da je Savla postavil [za] kralja nad Izraelom.

1. Samuelova 15

¹Samuel pa je govoril Savlu: Gospod me je poslal, da te pomazilim za kralja nad ljudstvom njegovim, nad Izraelom; sedaj torej poslušaj glas besed Gospodovih.

²Tako pravi Gospod nad vojskami: Ozrl sem se na to, kar je Amalek storil Izraelu, kako mu je založil pot, ko je šel sem iz Egipta.

³Pojdi torej in udari Amaleka ter s prokletjem pogubi vse, kar imajo; nič jim ne prizanašaj, temuč pomori može in žene, otroke in dojenčke, vole in ovce, velblode in osle.

⁴Tedaj skliče Savel ljudstvo in ga prešteje v Telaimu: dvesto tisoč pešcev in deset tisoč mož iz Jude.

⁵In Savel pride k mestu Amalekovcev in postavi zasedo v dolini.

⁶In Savel sporoči Kenejcem: Pojdite, umaknite se, odpravite se izmed Amaleka, da vas ne potrebim ž njimi vred; kajti vi ste prijaznost storili vsem sinovom Izraelovim, ko so šli iz Egipta. Nato so se umeknili Kenejci izmed Amalekovcev.

⁷In Savel udari Amalekovce od Havile tja do Sura, ki je Egiptu nasproti.

⁸Agaga pa, kralja Amalekovcev, je ujel živega; a vse ljudstvo je kot prokleto pomoril z ostrino meča.

⁹Toda Savel in ljudstvo je prizaneslo Agagu, in kar je bilo lepih ovac in goved in pitane živine in jagnjet in vsega, kar je bilo dobrega, niso hoteli kot prokleto pokončati; karkoli pa je bilo slabega in nevrednega, so pokončali kot prokleto.

¹⁰Tedaj pride beseda Gospodova k Samuelu, govoreč:

¹¹Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja; zakaj odvrnil se je, da ne bi šel za menoj, in ni izpolnil besed mojih. In razsrdi se Samuel in vpije h Gospodu vso noč.

¹²In Samuel vstane zgodaj, da zjutraj sreča Savla. In sporočijo Samuelu: Savel je prišel v Karmel, in glej, postavil si je spomenik; potem je hodil okoli in šel naprej in stopil doli v Gilgal.

¹³Ko Samuel dospe k Savlu, mu reče Savel: Blagoslovljen bodi od Gospoda; izvršil sem povelje Gospodovo.

¹⁴Samuel odgovori: Kakovo je to torej beketanje ovac v mojih ušesih in mukanje volov, ki ga slišim?

¹⁵Savel reče: Od Amalekovcev so jih pripeljali; zakaj ljudstvo je prizaneslo boljšim ovcam in volom, da naj se darujejo Gospodu, Bogu tvojemu; ostalo pa smo kot prokleto pokončali.

¹⁶Tedaj reče Samuel Savlu: Postoj, da ti povem, kaj mi je govoril Gospod nocoj. On mu reče: Povej!

¹⁷In Samuel pravi: Ni li tako: ko si bil majhen v svojih očeh, si bil postavljen za glavo rodovom Izraelovim? In Gospod te je pomazilil za kralja nad Izraelom.

¹⁸In Gospod te je poslal na pot in rekel: Pojdi in kot proklete pogubi grešnike Amalekovce, in bojuj se ž njimi, dokler jih ne zatareš.

¹⁹Zakaj nisi torej poslušal glasu Gospodovega, temuč si se lotil ropa in storil, kar je hudo v očeh Gospodovih?

²⁰Savel pa reče Samuelu: Saj sem slušal glas Gospodov in sem šel po potu, ki me je nanj poslal Gospod, in sem pripeljal Agaga, kralja Amalekovcev, Amalekovce pa sem pogubil kot proklete.

²¹Ljudstvo pa je vzelo od ropa, ovac in volov, kar je bilo najboljše med prokletim, da naj se daruje. Gospodu, Bogu tvojemu, v Gilgalu.

²²Samuel pa reče: Ali so Gospodu toliko v veselje žgalne in klalne daritve, kakor da se posluša glas Gospodov? Glej, pokorščina je boljša, nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov.

²³Zakaj upor je kakor greh čaranja, in samovolja kakor malikovalstvo in podobočastje. Ker si pa zavrgel besedo Gospodovo, je tudi tebe Gospod zavrgel, da ne boš kralj.

²⁴In Savel reče Samuelu: Grešil sem, ker sem prestopil povelje Gospodovo in besede tvoje; zakaj bal sem se ljudstva in slušal njih glas.

²⁵Sedaj pa, prosim, odpusti mi greh moj in vrni se z mano, da molim Gospoda.

²⁶Samuel odgovori Savlu: Ne vrnem se s teboj; zakaj ti si zavrgel besedo Gospodovo, in Gospod je tebe zavrgel, da ne boš kralj Izraelu.

²⁷In Samuel se obrne, da gre proč; on pa popade konec njegovega plašča, da se je odtrgal.

²⁸Tedaj mu reče Samuel: Gospod je danes odtrgal kraljestvo Izraelovo od tebe in ga je dal bližnjiku tvojemu, ki je boljši nego ti.

²⁹Pa tudi Stanovitnik Izraelov ne laže in se ne kesa; ker on ni človek, da bi se kesal.

³⁰On pa reče: Grešil sem; a sedaj me spoštuj, prosim, pred starejšinami ljudstva mojega in pred Izraelom, in vrni se z mano, da molim Gospoda, Boga tvojega.

³¹Vrne se torej Samuel za Savlom; in Savel je molil Gospoda.

³²Potem veli Samuel: Pripeljite sem k meni Agaga, kralja Amalekovcev! In Agag prikorači veselo k njemu. In Agag reče: Zares, grenkost smrti je minila!

³³A Samuel reče: Kakor je meč tvoj mnogim materam vzel otroke, tako bodi mati tvoja brez otrok med ženami! In Samuel je razsekal Agaga v kose pred Gospodom v Gilgalu.

³⁴Potem odide Samuel v Ramo; in Savel gre gori v hišo svojo v Gibei Savlovi.

³⁵In Samuel ni videl več Savla do dne smrti svoje; kajti Samuel je žaloval nad Savlom, ker je bilo Gospodu žal, da je postavil Savla za kralja Izraelu.