1. Mojzesova 2 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

1. Mojzesova 2

¹Tako sta bila končana nebo in zemlja in vsa njuna vojska.

²[7. dan] Na sedmi dan je Bog končal svoje delo, ki ga je naredil; in na sedmi dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je naredil.

³Bog je blagoslovil sedmi dan ter ga posvetil, zato ker je na ta [dan] počival od vsega svojega dela, ki ga je Bog ustvaril in naredil.

⁴To so rodovi neba in zemlje, ko so bili ustvarjeni, na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo

⁵in vsako poljsko rastlino, preden je bila na zemlji in vsako poljsko zelišče, preden je zraslo, kajti Gospod Bog na zemljo ni poslal dežja in ni bilo človeka, da obdeluje tla.

⁶Toda meglica se je dvigala iz zemlje in namakala celotno obličje tal.

⁷Gospod Bog je iz prahu tal oblikoval človeka in v njegove nosnice vdihnil dih življenja, in človek je postal živa duša.

⁸Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in tja je postavil človeka, ki ga je oblikoval.

⁹Gospod Bog je naredil, da iz tal požene vsako drevo, ki je prijetno pogledu in dobro za hrano; tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in zla.

¹⁰In reka je izvirala iz Edena, da namaka vrt in od tam je bila razdeljena v štiri glave.

¹¹Ime prve je Pišón. To je ta, ki obkroža celotno deželo Havilá, kjer je zlato

¹²in zlato te dežele je dobro; tam je bdelij in kamen oniks.

¹³§ Ime druge reke je Gihon. Ta ista je ta, ki obkroža celotno deželo Etiopijo.

¹⁴§ Ime tretje reke je Hidekel. To je ta, ki gre proti vzhodu Asirije. In četrta reka je Evfrat.

¹⁵Gospod Bog je vzel človeka ter ga postavil v edenski vrt, da ga prirezuje in da ga varuje.

¹⁶Gospod Bog je človeku zapovedal, rekoč: »Od vsakega vrtnega drevesa lahko prosto ješ,

¹⁷toda od drevesa spoznanja dobrega in zla, ne smeš jesti od njega, kajti na dan, ko boš od njega jedel, boš zagotovo umrl.«

¹⁸Gospod Bog je rekel: »To ni dobro, da bi bil človek sam. Naredil mu bom pomoč, primerno zanj.«

¹⁹Iz tal je Gospod Bog oblikoval vsako poljsko žival in vsako zračno perjad in jih privedel k Adamu, da vidi, kako jih bo poimenoval. In kakorkoli je Adam vsako živo ustvarjeno bitje poimenoval, to je bilo njeno ime.

²⁰Adam je dal imena vsej živini, zračni perjadi in vsaki poljski živali, toda za Adama ni bilo najti pomoči, primerne zanj.

²¹Gospod Bog je storil, da je na Adama padlo globoko spanje in je zaspal. Vzel je eno izmed njegovih reber ter namesto le-tega zaprl meso

²²in [iz] rebra, ki ga je Gospod Bog vzel iz človeka, je naredil žensko in jo privedel k človeku.

²³Adam je rekel: »To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa. Imenovala se bo Ženska, ker je bila vzeta iz Moškega.«

²⁴Zatorej bo moški zapustil svojega očeta in svojo mater in se bo trdno pridružil svoji ženi in oba bosta eno meso.

²⁵Oba sta bila naga, mož in njegova žena in ni ju bilo sram.

1. Mojzesova 2

¹In tako so bila dodelana nebesa in zemlja in vsa njih vojska.

²In dodelal je Bog sedmi dan delo svoje, katero je bil storil, in počival je sedmi dan od vsega dela svojega, ki ga je bil storil.

³In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega dela svojega, ki ga je bil Bog ustvaril in storil.

⁴To so početki nebes in zemlje, ko so bila ustvarjena, ob času, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo;

⁵in ni bilo še nobenega bilja poljskega na zemlji, in vsa zelenjava poljska še ni bila pognala; ker ni bil Gospod Bog poslal dežja na zemljo, in ni bilo človeka, ki bi obdeloval zemljo;

⁶a sopar je vzhajal iz zemlje in namakal vse površje zemlje.

⁷Tedaj upodobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.

⁸Zasadi pa Gospod Bog vrt v Edenu proti jutru in postavi vanj človeka, ki ga je bil upodobil.

⁹In stori Bog, da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed, tudi drevo življenja sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.

¹⁰In reka je tekla iz Edena močit ta vrt, in odtod se je delila in izlivala v štiri glavne reke:

¹¹Prvi je ime Pison, ta, ki obteka vso pokrajino Havilsko, kjer je zlato;

¹²in zlato tiste pokrajine je izvrstno; tam je bdelij in kamen oniks.

¹³In ime drugi reki je Gihon, ta, ki obteka vso pokrajino Kuševo.

¹⁴In ime tretji reki Hidekel, ta, ki teče v ospredju Asirije. Reka četrta pa je Evfrat.

¹⁵Vzame torej Gospod Bog človeka ter ga postavi na vrt Edenski, da bi ga obdeloval in ga varoval.

¹⁶In Gospod Bog zapove človeku, rekoč: Od vsega drevja s tega vrta prosto jej;

¹⁷a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!

¹⁸Reče pa Gospod Bog: Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste.

¹⁹Kajti Gospod Bog je bil upodobil iz prsti vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih privedel k Adamu, da bi videl, kako bode imenoval posamezne; in s katerimkoli imenom bi jih klical Adam, vsaktero živo bitje, tako mu bodi ime.

²⁰In Adam je imenoval z imeni vse živali in ptice pod nebom in vse zveri na polju; a za Adama ni se našla pomoč njegove vrste.

²¹In Gospod Bog pošlje trdno spanje Adamu, in zaspi; in vzame mu eno izmed reber njegovih in vtakne meso na mesto njegovo.

²²In Gospod Bog stvori iz tistega rebra, ki ga je vzel Adamu, ženo, in jo privede k Adamu.

²³Tedaj reče Adam: To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bode imenovala Možinja, zato ker je vzeta iz moža.

²⁴Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje in bodeta v eno meso.

²⁵Bila sta pa oba naga, Adam in žena njegova, a ni ju bilo sram.