Sacrilo

enEnglishtrTürkçeesEspañolptPortuguêsfrFrançaisdeDeutschzh中文ruРусскийja日本語ko한국어viTiếng ViệtthไทยplPolskiukУкраїнськаhuMagyarcsČeštinasrСрпскиslSlovenščinachecksqShqiplvLatviešuetEestinlNederlandsnbNorskdaDansksvSvenskafiSuomiitItalianoheעבריתhrHrvatskilaLatinaarالعربية

NADZORNA PLOŠČA

dashboardPregledmenu_bookBeri BiblijoquizDnevni Kvizevent_noteMoji NačrtibookmarksZaznamki

ŠTUDIJSKA ORODJA

searchIskanjecompare_arrowsPrimerjava Biblij

1. Korinčanom 15 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

chevron_leftchevron_right

1. Korinčanom 15

1Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite;

2po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu, kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali.

3Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma;

4in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma;

5in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri.

6Potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali.

7Nató ga je videl Jakob, potem vsi apostoli.

8In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa.

9Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev.

10Toda po Božji milosti sem, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni. Vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj.

11Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali.

12Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih?

13Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen.

14Če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna.

15Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; ki ga ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo.

16Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen.

17Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih.

18Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

19Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni.

20Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali.

21Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

22Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni.

23Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.

24Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč.

25Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala.

26Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt.

27Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet.

28In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem.

29Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve?

30In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti?

31Pri svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: »Vsak dan umiram.«

32Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.

33§ Ne bodite zavedeni. Zli pogovori pokvarijo dobre manire.

34Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja. To vam govorim v vašo sramoto.

35Toda nekateri ljudje bodo rekli: »Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?«

36Ti bedak, to kar ti seješ, ne oživi, razen če ne umre.

37In to, kar ti seješ, ne seješ tega telesa, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno;

38toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo.

39Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic.

40Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga.

41Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi.

42Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti.

43Sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo. Sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči.

44§ Sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo.

45In tako je pisano: ›Prvi človek Adam je postal živa duša;‹ zadnji Adam je postal oživljajoč duh.

46Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno.

47Prvi človek je iz tal, zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes.

48Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski; in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški.

49In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo.

50Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja.

51Glejte, pokažem vam skrivnost: ›Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni,

52v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti, kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‹

53Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost.

54Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ›Smrt je požrta v zmagi.

55§ Oh smrt, kje je tvoje želo? Oh grob, kje je tvoja zmaga?‹

56Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.

57Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

58Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.

1. Korinčanom 15

1Spominjam vas pa, bratje, evangelija, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli, ki v njem tudi stojite,

2ki se po njem tudi zveličujete, ako hranite besedo, kakor sem vam jo oznanil, če le niste zaman verovali.

3Izročil sem vam namreč najprej to, kar sem tudi prejel:

4da je Kristus umrl za naše grehe po pismih, in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen po pismih,

5in da se je prikazal Kefu, potem dvanajsterim.

6Potem se je prikazal nad petsto bratom naenkrat, katerih večina še sedaj živi, nekaj jih je pa že pozaspalo.

7Potem se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.

8In izmed vseh najnazadnje, kakor kakemu negodno rojenemu, se je prikazal tudi meni.

9Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem vreden imenovan biti apostol, ker sem preganjal cerkev Božjo;

10ali po milosti Božji sem, kar sem, in njegova milost, ki mi jo je podelil, ni bila brezuspešna, marveč deloval sem bolj od njih vseh, toda ne jaz, ampak milost Božja, ki je z menoj.

11Bodisi torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste sprejeli vero.

12Če se pa oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih?

13Če pa ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal.

14A če Kristus ni vstal, prazno je potem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša.

15Kažemo se pa tudi lažnive priče Božje, ker smo popričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga pa ni obudil, če mrtvi ne vstajajo.

16Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.

17A če Kristus ni vstal, ničeva je vera vaša, še ste v grehih svojih.

18Potemtakem so tudi ti, ki so v Kristusu zaspali, izgubljeni.

19Če upamo v Kristusa samo v tem življenju, smo vredni pomilovanja najbolj izmed vseh ljudi.

20Res pa je Kristus vstal iz mrtvih, prvina tistih, ki so pozaspali.

21Zakaj ker je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

22Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.

23Ali vsak v svojem redu: prvina Kristus; potem ti, kateri so Kristusovi, ob prihodu njegovem;

24potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč.

25Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge.

26A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.

27Vse je namreč položil pod njegove noge. Toda ko pravi: „Vse je podloženo“, je očitno, da vse razen tega, ki mu je vse podložil.

28Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem.

29Sicer pa kaj bodo počeli, kateri se krščujejo za mrtve? Če sploh mrtvi ne vstajajo, kaj se še krščujejo zanje?

30Zakaj se tudi mi nevarnostim izpostavljamo vsako uro?

31Pričam pri hvali zastran vas, bratje, ki jo imam v Kristusu Jezusu, Gospodu našem: vsak dan umiram.

32Če sem se po človeško boril z zvermi v Efezu, kakšno imam korist? Če mrtvi ne vstajajo, „jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!“

33Ne dajte se zavesti! Dobre navade pačijo slabi pogovori.

34Predramite se pravično in ne grešite! kajti spoznanja Božjega nekateri nimajo, na sramoto vam to pravim.

35Toda poreče kdo: Kako vstajajo mrtvi? in v kakšnem telesu prihajajo?

36Nespametnež, kar ti seješ, ne oživi, če ni prej umrlo.

37In kar seješ, ne seješ telesa, katero ima biti, temuč golo zrno, postavim, pšenično ali katero drugo;

38a Bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu lastno mu telo.

39Ni vse meso enako meso, temuč drugo je meso človečje, drugo meso živinsko, drugo ptičje in drugo ribje.

40So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, toda druga je slava nebeških, a druga zemeljskih.

41Druga je slava solnca in druga slava meseca in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi.

42Tako tudi je vstajenje mrtvih. Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti;

43seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči;

44seje se telo naravno, vstaja telo duhovno. Če je naravno telo, je tudi duhovno telo.

45Tako je tudi pisano: „Postal je prvi človek Adam duša živa“. Zadnji Adam je postal duh oživljajoč.

46Ali ni prvo duhovno, ampak naravno, potem duhovno.

47Prvi človek je iz zemlje, prstén, drugi človek je iz nebes.

48Kakršen je prsteni, taki so prsteni, in kakršen nebeški, taki so nebeški.

49In kakor smo nosili podobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeškega.

50To pa pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti.

51Glejte, skrivnost vam govorim: Vsi ne zaspimo, a vsi se izpremenimo

52v hipu, v trenutku, ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi, in mi se izpremenimo.

53To trohljivo mora namreč obleči netrohljivost in to smrtno obleči nesmrtnost.

54Kadar pa to trohljivo obleče netrohljivost in to smrtno obleče nesmrtnost, tedaj se zgodi tista beseda, ki je napisana: „Požrta je smrt v zmagi“.

55Kje je, smrt, tvoja zmaga? Kje je, smrt, tvoje želo?

56Želo smrti pa je greh, a moč greha je postava.

57Ali hvala Bogu, ki nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

58Zato, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.

1. Korinčanom 15

1Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite;

2po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu, kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali.

3Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma;

4in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma;

5in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri.

6Potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali.

7Nató ga je videl Jakob, potem vsi apostoli.

8In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa.

9Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev.

10Toda po Božji milosti sem, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni. Vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj.

11Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali.

12Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih?

13Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen.

14Če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna.

15Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; ki ga ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo.

16Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen.

17Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih.

18Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

19Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni.

20Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali.

21Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

22Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni.

23Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.

24Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč.

25Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala.

26Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt.

27Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet.

28In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem.

29Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve?

30In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti?

31Pri svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: »Vsak dan umiram.«

32Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.

33§ Ne bodite zavedeni. Zli pogovori pokvarijo dobre manire.

34Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja. To vam govorim v vašo sramoto.

35Toda nekateri ljudje bodo rekli: »Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?«

36Ti bedak, to kar ti seješ, ne oživi, razen če ne umre.

37In to, kar ti seješ, ne seješ tega telesa, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno;

38toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo.

39Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic.

40Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga.

41Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi.

42Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti.

43Sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo. Sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči.

44§ Sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo.

45In tako je pisano: ›Prvi človek Adam je postal živa duša;‹ zadnji Adam je postal oživljajoč duh.

46Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno.

47Prvi človek je iz tal, zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes.

48Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski; in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški.

49In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo.

50Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja.

51Glejte, pokažem vam skrivnost: ›Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni,

52v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti, kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‹

53Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost.

54Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ›Smrt je požrta v zmagi.

55§ Oh smrt, kje je tvoje želo? Oh grob, kje je tvoja zmaga?‹

56Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.

57Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

58Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.

1. Korinčanom 15:1
SloKJV

Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite;

SloChraska

Spominjam vas pa, bratje, evangelija, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli, ki v njem tudi stojite,

2
SloKJV

po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu, kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali.

SloChraska

ki se po njem tudi zveličujete, ako hranite besedo, kakor sem vam jo oznanil, če le niste zaman verovali.

3
SloKJV

Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma;

SloChraska

Izročil sem vam namreč najprej to, kar sem tudi prejel:

4
SloKJV

in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma;

SloChraska

da je Kristus umrl za naše grehe po pismih, in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen po pismih,

5
SloKJV

in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri.

SloChraska

in da se je prikazal Kefu, potem dvanajsterim.

6
SloKJV

Potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali.

SloChraska

Potem se je prikazal nad petsto bratom naenkrat, katerih večina še sedaj živi, nekaj jih je pa že pozaspalo.

7
SloKJV

Nató ga je videl Jakob, potem vsi apostoli.

SloChraska

Potem se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.

8
SloKJV

In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa.

SloChraska

In izmed vseh najnazadnje, kakor kakemu negodno rojenemu, se je prikazal tudi meni.

9
SloKJV

Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev.

SloChraska

Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem vreden imenovan biti apostol, ker sem preganjal cerkev Božjo;

10
SloKJV

Toda po Božji milosti sem, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni. Vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj.

SloChraska

ali po milosti Božji sem, kar sem, in njegova milost, ki mi jo je podelil, ni bila brezuspešna, marveč deloval sem bolj od njih vseh, toda ne jaz, ampak milost Božja, ki je z menoj.

11
SloKJV

Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali.

SloChraska

Bodisi torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste sprejeli vero.

12
SloKJV

Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih?

SloChraska

Če se pa oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih?

13
SloKJV

Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen.

SloChraska

Če pa ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal.

14
SloKJV

Če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna.

SloChraska

A če Kristus ni vstal, prazno je potem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša.

15
SloKJV

Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; ki ga ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo.

SloChraska

Kažemo se pa tudi lažnive priče Božje, ker smo popričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga pa ni obudil, če mrtvi ne vstajajo.

16
SloKJV

Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen.

SloChraska

Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.

17
SloKJV

Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih.

SloChraska

A če Kristus ni vstal, ničeva je vera vaša, še ste v grehih svojih.

18
SloKJV

Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

SloChraska

Potemtakem so tudi ti, ki so v Kristusu zaspali, izgubljeni.

19
SloKJV

Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni.

SloChraska

Če upamo v Kristusa samo v tem življenju, smo vredni pomilovanja najbolj izmed vseh ljudi.

20
SloKJV

Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali.

SloChraska

Res pa je Kristus vstal iz mrtvih, prvina tistih, ki so pozaspali.

21
SloKJV

Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

SloChraska

Zakaj ker je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

22
SloKJV

Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni.

SloChraska

Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.

23
SloKJV

Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.

SloChraska

Ali vsak v svojem redu: prvina Kristus; potem ti, kateri so Kristusovi, ob prihodu njegovem;

24
SloKJV

Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč.

SloChraska

potem pride konec, kadar on izroči kraljestvo Bogu in Očetu, kadar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč.

25
SloKJV

Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala.

SloChraska

Kajti on mora kraljevati dotlej, dokler Bog ne dene vseh sovražnikov pod njegove noge.

26
SloKJV

Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt.

SloChraska

A najzadnji sovražnik, ki se odpravi, je smrt.

27
SloKJV

Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet.

SloChraska

Vse je namreč položil pod njegove noge. Toda ko pravi: „Vse je podloženo“, je očitno, da vse razen tega, ki mu je vse podložil.

28
SloKJV

In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem.

SloChraska

Kadar se pa vse njemu podloži, tedaj se tudi sam Sin podloži temu, ki mu je vse podložil, da bi Bog bil vse v vsem.

29
SloKJV

Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve?

SloChraska

Sicer pa kaj bodo počeli, kateri se krščujejo za mrtve? Če sploh mrtvi ne vstajajo, kaj se še krščujejo zanje?

30
SloKJV

In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti?

SloChraska

Zakaj se tudi mi nevarnostim izpostavljamo vsako uro?

31
SloKJV

Pri svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: »Vsak dan umiram.«

SloChraska

Pričam pri hvali zastran vas, bratje, ki jo imam v Kristusu Jezusu, Gospodu našem: vsak dan umiram.

32
SloKJV

Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.

SloChraska

Če sem se po človeško boril z zvermi v Efezu, kakšno imam korist? Če mrtvi ne vstajajo, „jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!“

33
SloKJV

§ Ne bodite zavedeni. Zli pogovori pokvarijo dobre manire.

SloChraska

Ne dajte se zavesti! Dobre navade pačijo slabi pogovori.

34
SloKJV

Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja. To vam govorim v vašo sramoto.

SloChraska

Predramite se pravično in ne grešite! kajti spoznanja Božjega nekateri nimajo, na sramoto vam to pravim.

35
SloKJV

Toda nekateri ljudje bodo rekli: »Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?«

SloChraska

Toda poreče kdo: Kako vstajajo mrtvi? in v kakšnem telesu prihajajo?

36
SloKJV

Ti bedak, to kar ti seješ, ne oživi, razen če ne umre.

SloChraska

Nespametnež, kar ti seješ, ne oživi, če ni prej umrlo.

37
SloKJV

In to, kar ti seješ, ne seješ tega telesa, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno;

SloChraska

In kar seješ, ne seješ telesa, katero ima biti, temuč golo zrno, postavim, pšenično ali katero drugo;

38
SloKJV

toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo.

SloChraska

a Bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu lastno mu telo.

39
SloKJV

Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic.

SloChraska

Ni vse meso enako meso, temuč drugo je meso človečje, drugo meso živinsko, drugo ptičje in drugo ribje.

40
SloKJV

Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga.

SloChraska

So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, toda druga je slava nebeških, a druga zemeljskih.

41
SloKJV

Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi.

SloChraska

Druga je slava solnca in druga slava meseca in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi.

42
SloKJV

Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti.

SloChraska

Tako tudi je vstajenje mrtvih. Seje se v trohljivosti, vstaja v netrohljivosti;

43
SloKJV

Sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo. Sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči.

SloChraska

seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči;

44
SloKJV

§ Sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo.

SloChraska

seje se telo naravno, vstaja telo duhovno. Če je naravno telo, je tudi duhovno telo.

45
SloKJV

In tako je pisano: ›Prvi človek Adam je postal živa duša;‹ zadnji Adam je postal oživljajoč duh.

SloChraska

Tako je tudi pisano: „Postal je prvi človek Adam duša živa“. Zadnji Adam je postal duh oživljajoč.

46
SloKJV

Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno.

SloChraska

Ali ni prvo duhovno, ampak naravno, potem duhovno.

47
SloKJV

Prvi človek je iz tal, zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes.

SloChraska

Prvi človek je iz zemlje, prstén, drugi človek je iz nebes.

48
SloKJV

Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski; in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški.

SloChraska

Kakršen je prsteni, taki so prsteni, in kakršen nebeški, taki so nebeški.

49
SloKJV

In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo.

SloChraska

In kakor smo nosili podobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeškega.

50
SloKJV

Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja.

SloChraska

To pa pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva, tudi trohljivost ne deduje netrohljivosti.

51
SloKJV

Glejte, pokažem vam skrivnost: ›Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni,

SloChraska

Glejte, skrivnost vam govorim: Vsi ne zaspimo, a vsi se izpremenimo

52
SloKJV

v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti, kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‹

SloChraska

v hipu, v trenutku, ob poslednji trobenti; kajti trobenta zatrobi in mrtvi vstanejo netrohljivi, in mi se izpremenimo.

53
SloKJV

Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost.

SloChraska

To trohljivo mora namreč obleči netrohljivost in to smrtno obleči nesmrtnost.

54
SloKJV

Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ›Smrt je požrta v zmagi.

SloChraska

Kadar pa to trohljivo obleče netrohljivost in to smrtno obleče nesmrtnost, tedaj se zgodi tista beseda, ki je napisana: „Požrta je smrt v zmagi“.

55
SloKJV

§ Oh smrt, kje je tvoje želo? Oh grob, kje je tvoja zmaga?‹

SloChraska

Kje je, smrt, tvoja zmaga? Kje je, smrt, tvoje želo?

56
SloKJV

Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.

SloChraska

Želo smrti pa je greh, a moč greha je postava.

57
SloKJV

Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

SloChraska

Ali hvala Bogu, ki nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

58
SloKJV

Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.

SloChraska

Zato, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.

Razumevanje Slovenski KJV vs Chraska v 1. Korinčanom 15

Slovenski KJV (SloKJV)

Slovenski KJV - Sodoben prevod po vzoru King James verzije.

Chraska

Chraskov prevod - Zgodovinski protestantski prevod v slovenščino.

Ogledujete si vzporedno primerjavo 1. Korinčanom 15 v prevodih Slovenski KJV in Chraska. Primerjava teh dveh različic lahko pomaga osvetliti odtenke izvirnega besedila.

Ključna primerjava: 1. Korinčanom 15:16

SloKJV

"Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen."

SloChraska

"Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal."

trending_upPriljubljene primerjave

SloChraska vs SloKJVarrow_forward

Psalmi 23

SloChraska vs SloKJVarrow_forward

Matej 5

SloChraska vs SloKJVarrow_forward

Izaija 53

auto_storiesSacrilo

Besedo vam približujemo, verz za verzom. Zasnovano za vsakodnevno razmišljanje in duhovno rast.

Sacrilo

O nasKontaktBiblija Aplikacija

Poveži se

© 2026 Sacrilo.

Politika zasebnostiPogoji uporabePiškotki
auto_stories

Latest Answers

What Is the Kingdom of God?
read_more

What Is the Kingdom of God?

What Is the Final Judgment?
read_more

What Is the Final Judgment?

What Is the Bible’s View of Love?
read_more

What Is the Bible’s View of Love?

What Is Teleology in Theology?
read_more

What Is Teleology in Theology?

What Is Continuous Creation (Creatio Continua)?
read_more

What Is Continuous Creation (Creatio Continua)?

What Is the Lord’s Supper / Communion?
read_more

What Is the Lord’s Supper / Communion?

View Allarrow_forward