1Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;stylus···2zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;stylus···3poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:stylus···4„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:stylus···5„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!stylus···6Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“stylus···7Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.stylus···8Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.stylus···9Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.stylus···10Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.stylus···11Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.stylus···12Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.stylus···13Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.stylus···14In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,stylus···15da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:stylus···16„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:stylus···17„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“stylus···18Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.stylus···