Žalostinke 5 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Žalostinke 5

¹Spomni se, oh Gospod, kaj je prišlo nad nas. Preudari in poglej našo grajo.

²Naša dediščina je obrnjena k tujcem, naše hiše k neznancem.

³Sirote smo in brez očeta, naše matere so kakor vdove.

⁴Svojo vodo smo pili za denar; naš les nam je prodan.

⁵Naši vratovi so pod preganjanjem. Trudimo se, pa nimamo počitka.

⁶Roko smo izročili k Egipčanom in k Asircem, da bi bili nasičeni s kruhom.

⁷Naši očetje so grešili in jih ni in mi smo nosili njihove krivičnosti.

⁸Služabniki so vladali nad nami. Nikogar ni, da bi nas osvobodil iz njihove roke.

⁹Svoj kruh smo prinašali z nevarnostjo za svoja življenja, zaradi meča iz divjine.

¹⁰Naša koža je bila črna kakor peč zaradi strašne lakote.

¹¹Posiljevali so ženske na Sionu in device v Judovih mestih.

¹²Z njihovo roko so obesili prince. Obrazi starešin niso bili spoštovani.

¹³Zajeli so mladeniče, da meljejo in otroci so padali pod lesom.

¹⁴Starešine so odšli od velikih vrat, mladeniči od svoje glasbe.

¹⁵Veselje našega srca je prenehalo, naš ples je obrnjen v žalovanje.

¹⁶Krona je padla iz naše glave. Gorje nam, da smo grešili!

¹⁷Zaradi tega peša naše srce, zaradi teh stvari so zatemnjene naše oči.

¹⁸Zaradi gore Sion, ki je zapuščena, lisice hodijo po njej.

¹⁹Ti, oh Gospod, ostajaš na veke, tvoj prestol od roda do roda.

²⁰Zakaj nas pozabljaš na veke in nas zapuščaš za tako dolgo?

²¹Obrni nas k sebi, oh Gospod in mi bomo obrnjeni; obnovi naše dni kakor od davnine.

²²Toda popolnoma si nas zavrgel. Zelo si ogorčen zoper nas.

Žalostinke 5

¹Spomni se, o Gospod, kaj nas je zadelo, ozri se in poglej sramoto našo!

²Dediščina naša je pripadla tujcem, hiše naše inozemcem.

³Sirote smo, brez očeta, matere naše so kakor vdove.

⁴Vode svoje pijemo za denar, drva svoja dobivamo za plačilo.

⁵Preganjalci naši nam stopajo na vrat; utrujeni smo, ne dovolijo nam pokoja.

⁶Egipčanu molimo roko, tudi Asircu, da se nasitimo kruha.

⁷Očetje naši so grešili, in ni jih več; nam pa je nositi njih krivice.

⁸Hlapci nam gospodujejo; nikogar ni, ki bi nas oprostil iz njih roke.

⁹Z nevarnostjo življenja svojega prinašamo kruh svoj spričo meča puščave.

¹⁰Koža naša je začrnela kakor peč zavoljo vroče lakote.

¹¹Žene na Sionu so oskrunjali, device po mestih Judovih.

¹²Poglavarje obešajo njih roke, starčkov obličje se ne časti.

¹³Mladeniči nosijo mlinske kamene in dečki padajo pod lesom.

¹⁴Starci so nehali shajati se med vrati, mladeniči na petje svoje.

¹⁵Minilo je srca našega veselje, v žalost se je preobrnil naš ples.

¹⁶Venec naše glave je padel. Gorje nam! ker smo grešili.

¹⁷Zato omedleva srce naše, zavoljo tega so nam otemnele oči:

¹⁸zavoljo gore Sionske, ki je opustošena; lisice prosto hodijo po njej.

¹⁹Ti, Gospod, ostaneš vekomaj, prestol tvoj od roda do roda.

²⁰Zakaj nas vekomaj pozabljaš, hočeš li nas zapustiti za dolge čase?

²¹Pelji nas nazaj k sebi, o Gospod, da se povrnemo; ponovi dni naše kakor v prejšnjih časih!

²²Ali bi nas popolnoma zavrgel, razsrdil se zoper nas tako silno?