Žalostinke 3 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska
Žalostinke 3
1Jaz sem človek, ki je videl stisko s palico njegovega besa.
2Vodil me je in me privedel v temo, toda ne v svetlobo.
3Zagotovo je obrnjen zoper mene; svojo roko je obračal zoper mene ves dan.
4Postaral je moje meso in mojo kožo, zlomil je moje kosti.
5Zidal je zoper mene in me obdal z žolčem in muko.
6Postavil me je v temne kraje, kakor tiste, ki so mrtvi od davnine.
7Ogradil me je naokoli, da ne morem priti ven. Mojo verigo je naredil težko.
8Tudi ko jokam in vpijem, on ustavlja mojo molitev.
9Moje steze je obdal s klesanim kamnom, moje poti je storil sprijene.
10Bil mi je kakor medved, ki preži v zasedi in kakor lev na skrivnih krajih.
11Moje poti je obrnil vstran in me raztrgal. Naredil me je zapuščenega.
12Upognil je svoj lok in me postavil kakor tarčo za puščico.
13Puščicam svojega tula je storil, da vstopijo v mojo notranjost.
14Bil sem v posmeh vsemu svojemu ljudstvu in ves dan njihova pesem.
15Nasičeval me je z grenkobo, opijanjal me je s pelinom.
16Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom.
17Mojo dušo si odstranil daleč stran od miru. Pozabil sem uspevanje.
18Rekel sem: »Moja moč in moje upanje je izginilo od Gospoda,
19spominjajoč se moje stiske in moje bede, pelina in žolča.
20Moja duša jih ima še vedno v spominu in je ponižana v meni.
21To si ponovno kličem v svoj um, zato imam upanje.
22To je od Gospodovih milosti, da nismo použiti, ker njegova sočutja ne odnehajo.
23Ta so nova vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba.
24Gospod je moj delež, pravi moja duša, zato bom upal vanj.
25Gospod je dober vsem tistim, ki čakajo nanj; duši, ki ga išče.
26Dobro je, da bi človek upal in tiho čakal na Gospodovo rešitev duše.
27Dobro je za človeka, da nosi jarem v svoji mladosti.
28Sedi sam in molči, ker ga je nosil na sebi.
29Svoja usta polaga v prah, morda bi bilo lahko še upanje.
30Svoje lice daje tistemu, ki ga udarja, napolnjen je z grajo.
31Kajti Gospod ne bo zavrgel na veke,
32toda čeprav je povzročil žalost, bo vendar imel sočutje glede na množico svojih usmiljenj.
33Kajti on ni voljan prizadeti niti užalostiti človeških otrok.
34Da bi pod svojimi stopali zdrobil vse jetnike zemlje,
35da bi odvrnil človekovo pravico pred obrazom Najvišjega,
36da človeka spodkoplje v njegovi pravdi, [tega] Gospod ne odobrava.
37Kdo je tisti, ki pravi in se to zgodi, ko Gospod tega ne zapove?
38Iz ust Najvišjega ne izhaja zlo in dobro?
39Zakaj se živeči človek pritožuje, človek zaradi kaznovanja svojih grehov?
40Preiščimo in preizkusimo svoje poti in se ponovno obrnimo h Gospodu.
41Vzdignimo svoja srca s svojimi rokami k Bogu v nebesih.
42Pregrešili smo se in uprli. Ti nisi oprostil.
43Pokril si [nas] s svojo jezo in nas preganjal. Umoril si, nisi se usmilil.
44Pokril si se z oblakom, da naša molitev ne bi šla skozi.
45Naredil si nas kakor izvržek in zavrnitev v sredi ljudstev.
46Vsi naši sovražniki so odprli svoja usta zoper nas.
47Strah in zanka sta prišla nad nas, opustošenje in uničenje.
48Moje oko teče navzdol z rekami voda, zaradi uničenja hčere mojega ljudstva.
49Moje oko se izliva in ne preneha, brez kakršnegakoli predaha,
50dokler Gospod ne pogleda dol in ne pogleda iz nebes.
51Moje oko prizadeva moje srce, zaradi vseh hčera mojega mesta.
52Moji sovražniki so me boleče preganjali kakor ptico, brez vzroka.
53Moje življenje so odsekali v grajski ječi in name vrgli kamen.
54Vode so mi tekle čez glavo; potem sem rekel: »Odsekan sem.«
55Klical sem k tvojemu imenu, oh Gospod, iz globine grajske ječe.
56Slišal si moj glas. Ne skrivaj svojega ušesa ob mojem dihanju, ob mojem klicu.
57Priteguješ me na dan, ko sem klical k tebi. Ti praviš: »Ne boj se.«
58Oh Gospod, zagovarjal si pravde moje duše, odkupil si moje življenje.
59Oh Gospod, videl si mojo krivico. Ti sodi mojo pravdo.
60Videl si vse njihovo maščevanje in vse njihove zamisli zoper mene.
61Slišal si njihovo grajo, oh Gospod in vse njihove zamisli zoper mene;
62ustnice tistih, ki se vzdigujejo zoper mene in njihovo premišljevanje zoper mene ves dan.
63Glej, njihovo usedanje in njihovo vzdigovanje; jaz sem njihova glasba.
64Vrni jim povračilo, oh Gospod, glede na delo njihovih rok.
65Daj jim bridkost srca, svoje prekletstvo nad njimi.
66Preganjaj jih in jih uniči v jezi izpod Gospodovih nebes.
Žalostinke 3
1Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.
2Mene vodi in goni po temi, ne pa po svetlobi.
3Samo meni nasprotujoč, obrača proti meni roko svojo ves dan.
4Storil je, da se je postaralo meso moje in koža moja, kosti moje je potrl.
5Zidal je zoper mene in me obdal s strupeno grenkobo in nadlogo.
6Velel mi je bivati v temnih krajih, kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.
7Ogradil me je, da ne morem uiti, dejal me je v težko železje.
8Ko tudi kličem in vpijem, ne pusti k sebi prošnje moje.
9Pota moja je zagradil z rezanim kamenjem, steze mi je izprevrgel.
10Kakor prežeč medved mi je, kakor lev v zasedi.
11Pota moja je napravil tavajoča in me je raztrgal, me opustošil.
12Napel je lok svoj in me je postavil pšici svoji za cilj.
13V ledice moje je izpustil tula svojega strelice.
14V smeh sem vsemu ljudstvu svojemu, njih pesmica ves dan.
15Nasitil me je z najhujšo bridkostjo, upijanil me je s pelinom.
16In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.
17In vržena je daleč od miru duša moja, pozabil sem, kar je sreča.
18In rekel sem: Izginila je moč moja in moje upanje v Gospoda.
19Spomni se edinščine moje in tavanja mojega, pelina in grenkega strupa!
20Spominja se tega vedno duša moja in je potrta v meni.
21To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal:
22Prevelika dobrotljivost Gospodova je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo,
23novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.
24Delež moj je Gospod, govori duša moja, zato bom upal vanj.
25Dober je Gospod njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče.
26Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve Gospodove.
27Dobro je možu, da je nosil jarem v mladosti svoji.
28Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Gospod.
29V prah naj položi usta: morda je še upanje.
30Njemu, ki ga bije, naj pomoli lice svoje; nasiti se naj s sramoto.
31Kajti Gospod ne zameta vekomaj;
32marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.
33Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.
34Če kdo gazi vse zvezane na zemlji,
35če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega,
36če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Gospod pazil na to?
37Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?
38Ali ne prihaja iz ust Najvišjega hudo in dobro?
39Kaj bi tožil človek, dokler živi? Vsakdo naj toži zaradi svojih grehov!
40Preiskujmo ter izsledujmo pota svoja in vrnimo se do Gospoda!
41Povzdignimo dušo svojo z rokami vred k Bogu mogočnemu v nebesih!
42Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.
43Ogrnil si se z jezo in preganjal nas, moril si brez milosti.
44Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.
45Za nesnago in izmeček si nas postavil sredi ljudstev.
46Vsi sovražniki naši so usta svoja razširili zoper nas.
47Groza in jama sta blizu nas, razdejanje in poguba.
48Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.
49Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,
50dokler se Gospod iz nebes ne ozre in ne vidi.
51Oko moje mi žali srce zavoljo vseh hčer mesta mojega.
52Lovili so me hudo kakor ptičico, kateri me sovražijo brez vzroka.
53V jamo so pehnili življenje moje, da me uničijo, in kamenje so lučali v me.
54Vode so mi kipele čez glavo, dejal sem: Pokončan sem!
55Klical sem ime tvoje, o Gospod, iz jame pregloboke.
56Glas moj si čul; ne skrivaj ušesa svojega zdihovanju mojemu, vpitju mojemu.
57Približal si se tisti dan, ko sem klical; rekel si: Ne boj se!
58Sodil si, Gospod, pravdo duše moje, odrešil si življenje moje.
59Videl si, o Gospod, krivico, ki se mi godi; razsodi pravdo mojo!
60Videl si vse njih maščevanje in vse njih naklepe zoper mene.
61Slišal si njih zasramovanje, o Gospod, in vse njih namere zoper mene,
62govorjenje tistih, ki so vstali nadme, in njih izmišljevanje zoper mene ves dan.
63Glej jih, ko sede in ko vstajajo, da jim sem za pesmico!
64Plačaj jim povračilo, Gospod, po njih rok delu.
65Daj jim zaslepljenost srca, prokletje tvoje pridi nadnje!
66Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes Gospodovih!
Razumevanje Slovenski KJV vs Chraska v Žalostinke 3
Slovenski KJV (SloKJV)
Slovenski KJV - Sodoben prevod po vzoru King James verzije.
Chraska
Chraskov prevod - Zgodovinski protestantski prevod v slovenščino.
Ogledujete si vzporedno primerjavo Žalostinke 3 v prevodih Slovenski KJV in Chraska. Primerjava teh dveh različic lahko pomaga osvetliti odtenke izvirnega besedila.
Ključna primerjava: Žalostinke 3:16
"Prav tako je moje zobe zlomil z ostrimi kamni, pokril me je s pepelom."
"In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel."
