Visoka pesem 8

¹Oh, da bi bil kakor moj brat, ki je sesal prsi moje matere! Ko bi te našla zunaj, bi te poljubila, da, ne bi bila prezirana.

²Vodila bi te in te privedla v hišo svoje matere, ki bi me poučila. Povzročila bi ti, da piješ dišeč vinski sok mojih granatnih jabolk.

³Njegova leva roka bi bila pod mojo glavo in njegova desnica bi me objela.

⁴Naročam vam, oh hčere jeruzalemske, da ne razvnamete niti ne zbudite moje ljubezni, dokler njemu ugaja.

⁵Kdo je ta, ki prihaja iz divjine, naslonjena na svojega ljubljenega? Dvignil sem te pod jablano; tam te je rodila tvoja mati, tam te je rodila, ki te je nosila.

⁶§ Postavi me kakor pečat na svoje srce, kakor pečat na svoj laket, kajti ljubezen je močna kakor smrt, ljubosumje je kruto kakor grob. Njegovi ogorki so ognjeno oglje, ki ima najbolj silovit plamen.

⁷Mnogo vodá ne more pogasiti ljubezni niti je poplave ne morejo potopiti. Če bi človek vse imetje svoje hiše dal za ljubezen, bi bil popolnoma zaničevan.

⁸Imamo majhno sestro in ona nima prsi. Kaj bomo storili za svojo sestro na dan, ko jo bodo snubili?

⁹Če bo zid, bomo na njej zgradili srebrno palačo in če bo vrata, jo bomo obdali s cedrovimi deskami.

¹⁰Jaz sem zid in moje prsi kakor stolpa. Potem sem bila v njegovih očeh kakor nekdo, ki je našel naklonjenost.

¹¹Salomon je imel vinograd v Báal Hamónu; vinograd je dal v najem čuvajem. Vsak naj bi za njegov sad prinesel tisoč koščkov srebra.

¹²Moj vinograd, ki je moj, je pred menoj. Ti, oh Salomon, moraš imeti tisoč, tisti, ki varujejo sad od njega, pa dvesto.

¹³Ti, ki prebivaš v vrtovih, družabniki prisluhnejo tvojemu glasu; pripravi me, da ga slišim.

¹⁴Podvizaj se, moj ljubljeni in bodi podoben srni ali mlademu jelenu na gorah dišav.

Visoka pesem 8

¹O da bi bil kakor moj brat, ki je sesal prsi matere moje! Ako bi te zalotila zunaj, bi te poljubila, in nihče bi me ne smel zaničevati.

²Peljala bi te, privedla te v matere svoje hišo, ti bi me poučeval; jaz bi te napajala z dišečim vinom, s sokom svojih margaranovih jabolk.

³Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.

⁴Rotim vas, hčere jeruzalemske, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago!

⁵Kdo je ta, ki prihaja sem od puščave in se naslanja na ljubega svojega? Pod jablano sem te zbudil k ljubezni. Tam je bila v bolečinah s teboj mati tvoja, tam je trpela bolečine porodnica tvoja.

⁶Deni me kakor pečat na srce svoje, kakor pečat na ramo svojo! Kajti ljubezen je silna kakor smrt, njena gorečnost trdna [Ali: stanovitna.] kakor grob; kakor grob; njen žar je žar ognja, plamen Gospodov.

⁷Velike vode ne morejo ugasiti ljubezni, ne reke je poplaviti. Ako bi hotel kdo dati vse imetje hiše svoje za ljubezen, le zaničevanje bi dobil!

⁸Sestro imamo, majhno, ki še nima prsi: kaj bomo storili s sestro svojo v dan, ko jo bodo snubili?

⁹Ako je zid, zgradimo na njej srebrn nadzidek v utrdbo; ako je ona duri, ogradimo jo z deskami cedrovimi.

¹⁰Jaz sem zid, in prsi moje so kakor stolpi. Tedaj sem bila v očeh njegovih kakor ona, ki je našla mir.

¹¹Salomon je imel vinograd v Baal-hamonu; izročil je vinograd varuhom, da bi vsakteri prinesel za njegov sad tisoč srebrnikov.

¹²Moj vinograd, ki je meni izročen, je pred menoj; tisoč bodi tebi, o Salomon, in dvesto varuhom sadov njegovih.

¹³Ti, ki prebivaš na vrtih, tovariši poslušajo glas tvoj; daj mi ga slišati!

¹⁴Híti, ljubi moj, in bodi podoben gazeli ali mlademu jelenu v gorah balzamovih!