Sodniki 5 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Sodniki 5

¹Potem sta Debóra in Abinóamov sin Barák tisti dan zapela, rekoč:

²»Hvalite Gospoda za maščevanje Izraela, ko se je ljudstvo voljno darovalo.

³Poslušajte, oh vi kralji, pazljivo prisluhnite, oh vi princi. Jaz, celó jaz, bom prepevala Gospodu. Prepevala bom hvalo Gospodu, Izraelovemu Bogu.

⁴Gospod, ko si šel iz Seírja, ko si korakal ven iz edómskega polja, je zemlja trepetala in nebo je kapljalo, tudi oblaki so kapljali vodo.

⁵Gore so se topile pred Gospodom, celó tisti Sinaj pred Gospodom, Izraelovim Bogom.

⁶V dneh Anátovega sina Šamgárja, v dneh Jaéle, so bile glavne ceste prazne in popotniki so hodili po stranskih poteh.

⁷Prebivalci vasi so prenehali, prenehali so v Izraelu, dokler nisem vstala jaz, Debóra, ki sem vstala, mati v Izraelu.

⁸§ Izbrali so nove bogove. Potem je bila vojna v velikih vratih. Ali sta bila ščit ali sulica videna med štiridesetimi tisoči v Izraelu?

⁹Moje srce je [nagnjeno] k Izraelovim voditeljem, ki so se voljno darovali med ljudstvom. Blagoslavljajte Gospoda.

¹⁰Govorite, vi, ki jahate na belih oslih, vi, ki sedite na sodbi in hodite po poti.

¹¹Tisti, ki so bili osvobojeni pred hrupom lokostrelcev na krajih zajemanj vode, bodo tam ponavljali Gospodova pravična dejanja, celó pravična dejanja do prebivalcev njegovih vasi v Izraelu. Potem bo Gospodovo ljudstvo šlo dol k velikim vratom.

¹²Prebudi se, prebudi se, Debóra. Prebudi se, prebudi se, izusti pesem. Vstani Barák in vodí svoje ujeto ujetništvo, ti, Abinóamov sin.

¹³Potem je naredil tistega, ki preostane, da ima gospostvo nad plemiči izmed ljudstva. Gospod me je naredil, da imam gospostvo nad mogočnimi.

¹⁴Iz Efrájima je bila tam korenina tistih zoper Amáleka. Za teboj, Benjamin, med tvojim ljudstvom. Iz Mahírja so prišli dol voditelji in iz Zábulona tisti, ki vlečejo pisalo pisca.

¹⁵Isahárjevi princi so bili z Debóro, celo Isahár in tudi Barák. Peš je bil poslan v dolino. Zaradi Rubenovih oddelkov so bile velike misli srca.

¹⁶Zakaj ostajaš med ovčjimi stajami, da poslušaš blejanje tropov? Zaradi Rubenovih oddelkov so bila velika preiskovanja srca.

¹⁷Gileád je prebival onkraj Jordana in zakaj je Dan ostal v ladjah? Aser je nadaljeval na morski obali in prebival v svojih vrzelih.

¹⁸Zábulon in Neftáli sta bila ljudstvi, ki sta izpostavili svoja življenja smrti na visokih krajih polja.

¹⁹Kralji so prišli in se bojevali, potem so se pri vodah Megída v Taanáhu bojevali kánaanski kralji; nobenega dobička od denarja niso vzeli.

²⁰Vojskovali so se z neba. Zvezde na svojih orbitah so se bojevale zoper Siserája.

²¹Reka Kišón jih je odplavila, ta starodavna reka, reka Kišón. Oh moja duša, pomendrala si moč.

²²Potem so bila konjska kopita zlomljena zaradi razloga drvenj, drvenj njihovih mogočnih.

²³›Prekolnite Meróz,‹ je rekel Gospodov angel, grenko prekolnite njegove prebivalce, ker niso prišli na pomoč Gospodu, na pomoč Gospodu zoper mogočnega.‹

²⁴Blagoslovljena nad ženami naj bo Jaéla, žena Kenéjca Heberja, blagoslovljena nad ženami naj bo v šotoru.

²⁵Prosil je vode in dala mu je mleko. V gosposki skledi je prinesla maslo.

²⁶Svojo roko je iztegnila h klinu in svojo desnico k delavčevemu kladivu in s kladivom je udarila Siserája, zdrobila mu je glavo, ko jo je predrla in udarila skozi njegova sènca.

²⁷Ob njenih stopalih se je upognil, padel je, ulegel se je. Ob njenih stopalih se je upognil, padel je. Kjer se je upognil, tam je mrtev padel dol.

²⁸Siserájeva mati je pogledala skozi okno in zaklicala skozi mrežo: ›Zakaj se njegov bojni voz tako dolgo mudi? Zakaj se mudijo kolesa njegovih bojnih vozov?‹

²⁹Njene modre gospe so ji odgovorile, da, sebi je vrnila odgovor:

³⁰›Ali niso pohiteli? Ali niso razdelili plena; vsakemu možu gospodično ali dve. Siseráju plen številnih barv, plen številnih barv vezenine, številnih barv vezenine na obeh straneh, primerne za vratove tistih, ki jemljejo plen?‹

³¹Tako naj vsi tvoji sovražniki propadejo, oh Gospod, toda naj bodo tisti, ki ga ljubijo, kakor sonce, ko vzide v svoji moči.« In dežela je imela štirideset let počitek.

Sodniki 5

¹In pela sta Debora in Barak, sin Abinoamov, tisti dan, govoreč:

²Hvalite Gospoda, da so se vodniki postavili na čelo v Izraelu, da je šlo ljudstvo radovoljno v boj!

³Poslušajte, o kralji, nagnite uho, o knezi: jaz, jaz hočem peti Gospodu, hvalo čem citrati Gospodu, Bogu Izraelovemu.

⁴O Gospod, ko si šel iz Seira, ko si stopal s poljane Edomske, stresla se je zemlja in nebesa so se rosila, da, oblaki so rosili vodo.

⁵Gore so se raztapljale spričo Gospoda, Sinaj ondi se je topil pred obličjem Gospoda, Boga Izraelovega.

⁶V dnevih Samgarja, Anatovega sina, v dnevih Jaela so bile prazne ceste, in popotnikom, vajenim gladkih potov, je bilo hoditi po krivih stezah.

⁷Ni bilo voditeljev v Izraelu, ni jih bilo, dokler nisem vstala jaz, Debora, dokler nisem, vstala, mati v Izraelu.

⁸Izvolil si je novih bogov Izrael; tedaj je bila vojna pred njih vrati, in ščita in sulice ni bilo videti med štiridesetimi tisoči v Izraelu.

⁹Srce moje je vdano voditeljem Izraelovim, radovoljnim med ljudstvom: Hvalite Gospoda!

¹⁰Premišljajte to vi, ki jezdite na belih oslicah, ki sedite na lepih preprogah, in vi, ki greste po poti!

¹¹Daleč od vpitja strelcev, kjer se zajemlje voda, tam slavé pravična dejanja Gospodova, pravična dejanja njegovega vodstva v Izraelu. Tedaj je doli k vratom šlo ljudstvo Gospodovo.

¹²Zbudi se, zbudi, Debora, zbudi se, zbudi, zapoj pesem; vstani, Barak, v ujetništvo pelji ujete svoje, sin Abinoamov.

¹³Tedaj je stopil doli ostanek plemenitnikov in ljudstva; Gospod je zame prišel doli med mogočnimi.

¹⁴Iz Efraima so prišli tisti, ki je njih korenina v Amaleku, za teboj, Benjamin, med tvojimi ljudstvi; iz Mahirja so prišli voditelji, in iz Zebulona tisti, ki imajo v rokah vojskovodjevo palico;

¹⁵a knezi Isaharjevi so bili z Deboro, in Isahar je bil enak Baraku; v dolino se je drevil, njemu za petami. Pri Rubenovih potokih so bili veliki sklepi srca.

¹⁶Zakaj si sedel med ograjami, da poslušaš piskanje pri čredah? Ob Rubenovih potokih so bile velike presoje srca.

¹⁷Gilead je ostal pokojno onostran Jordana, in zakaj se je Dan mudil pri ladjah? Aser je sedel na morskem obrežju in ostal pri svojih zatokih.

¹⁸Zebulon je ljudstvo, ki je žrtvovalo življenje svoje do smrti, tudi Neftali na visočinah poljan.

¹⁹Kralji so prišli in se bojevali; takrat so se bojevali kralji Kanaancev v Taanahu pri Megidskih vodah: nič srebra niso dobili v plen.

²⁰Z neba se je vojskovalo – zvezde so se raz svoje tire vojskovale zoper Sisera.

²¹Potok Kison jih je odplavil, tisti potok od nekdaj imeniten, potok Kison. – O duša moja, krepko stopaj naprej!

²²Tedaj so topotala kopita konj, ker so jih v dir gonili, gonili njih junaki.

²³Preklinjajte Meroz, je dejal angel Gospodov, hudo preklinjajte prebivalce njegove, ker niso prišli Gospodu na pomoč, na pomoč Gospodu med junaki.

²⁴Blagoslovljena med ženami bodi Jaela, žena Heberja Kenejskega, blagoslovljena bodi med ženami v šatoru!

²⁵Prosil je vode, da mu mleka, v gosposki skledici mu prinese smetane.

²⁶Iztegne roko svojo po klinu in desnico po težkem kladivu, in udari s kladivom Sisera, mu prebije glavo, stare in predere sence njegovo.

²⁷Pri nogah njenih se zvije, pade, obleži, pri nogah njenih se zvije in zgrudi; kjer se je zvil, tam je obležal mrtev.

²⁸Skozi okno je gledala mati Siserova in vpila žalostna skozi omrežje: Zakaj se tako dolgo ne pelje voz njegov? Zakaj so tako počasna kolesa voz njegovih?

²⁹Modre med njenimi kneginjami ji odgovarjajo, tudi ona si ponavlja odgovor svoj:

³⁰Niso li dobili, ne delijo li plena? ene ali dveh devojk za vsakega moža? Plen pisanega blaga za Sisera, plen pisanih umetnih tkanin, pisane in umetne tkanine za grlo gospe!

³¹Tako naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o Gospod! a kateri ga ljubijo, naj bodo kakor solnce, ko vzhaja v moči svoji! In dežela je imela pokoj štirideset let.