Rimljanom 1

¹Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican, da bi bil apostol, odbran za evangelij Boga,

²(ki ga je vnaprej obljubil po svojih prerokih v svetih pismih),

³glede svojega Sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda, ki je glede na meso zrasel iz Davidovega potomca;

⁴in z vstajenjem od mrtvih je, glede na duha svetosti, razglasil, da je Božji Sin z močjo;

⁵po katerem smo zaradi njegovega imena prejeli milost in apostolstvo, za poslušnost veri med vsemi narodi;

⁶med katere ste po Jezusu Kristusu poklicani tudi vi.

⁷Vsem, ki ste v Rimu, Božji ljubljenci, poklicani, da ste sveti: ›Milost vam in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa.‹

⁸Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, da se o vaši veri govori po vsem celotnem svetu.

⁹Kajti Bog je moja priča, ki mu služim s svojim duhom v evangeliju njegovega Sina, da vas brez prenehanja vedno omenjam v svojih molitvah,

¹⁰§ ker prosim, če bi na kakršenkoli način torej končno lahko imel uspešno potovanje, da po Božji volji pridem k vam.

¹¹Kajti hrepenim, da vas vidim, da bi vam lahko posredoval kak duhoven dar, z namenom, da boste lahko utrjeni;

¹²to je, da bom lahko skupaj z vami potolažen po vzajemni veri, tako vaši kakor moji.

¹³Torej, nočem, da bi bili nepoučeni, bratje, da sem se pogosto namenil priti k vam (toda doslej sem bil zadržan), da bi lahko imel, kakor med drugimi pogani, nekaj sadu tudi med vami.

¹⁴Dolžnik sem, tako Grkom kakor barbarom, tako modrim, kakor ne modrim.

¹⁵Torej, kar se mene tiče, sem pripravljen evangelij oznaniti tudi vam, ki ste v Rimu.

¹⁶Kajti ne sramujem se Kristusovega evangelija, kajti ta je Božja moč za rešitev duš vsakemu, ki veruje; najprej Judu in tudi Grku.

¹⁷Kajti v njem se razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je pisano: ›Pravični bo živel iz vere.‹

¹⁸§ Kajti Božji bes je razodet iz nebes zoper vso brezbožnost in nepravičnost ljudi, ki resnico zadržujejo v nepravičnosti;

¹⁹zato ker je to, kar je lahko spoznano od Boga, očitno v njih; kajti Bog jim je to pokazal.

²⁰Kajti od stvarjenja sveta so nevidne stvari o njem jasno vidne, ker so razumljene po stvareh, ki so narejene; celó njegova večna moč in Božanstvo, tako da so brez opravičila.

²¹Zato ker ko so spoznali Boga, ga niso slavili kakor Boga niti niso bili hvaležni, temveč so v svojih zamislih postali prazni in njihovo nespametno srce je otemnelo.

²²Ker so o sebi izpovedovali, da so modri, so postali bedaki

²³in slavo netrohljivega Boga spremenili v podobo, podobno trohljivemu človeku in pticam in štirinožnim živalim in plazečim stvarem.

²⁴Zato jih je tudi Bog, zaradi poželenj njihovih lastnih src, prepustil nečistosti, da med seboj onečaščajo svoja lastna telesa.

²⁵§ Ki so Božjo resnico zamenjali v laž in so bolj oboževali in služili stvarstvu kakor Stvarniku, ki je blagoslovljen na veke. Amen.

²⁶Zaradi tega razloga jih je Bog prepustil ogabnim strastem; kajti celó njihove ženske so spremenile naravno uporabo v to, kar je protinaravno.

²⁷In prav tako so tudi moški, ki so opustili naravno uporabo ženske, v svojem poželenju goreli eden k drugemu; moški so z moškimi počenjali to, kar je nespodobno in na sebi prejemali to povračilo svoje zablode, ki je bilo primerno.

²⁸In celó kot v svojem spoznanju niso želeli obdržati Boga, jih je Bog izročil pokvarjenemu umu, da počenjajo te stvari, ki niso primerne.

²⁹§ Izpolnjeni so z vso nepravičnostjo, prešuštvom, zlobnostjo, pohlepnostjo, zlonamernostjo; polni zavisti, umora, razpravljanja, prevar, pogubnosti; opravljivci,

³⁰obrekovalci, sovražniki Boga, kruti, ponosni, bahači, izmišljevalci hudobnih stvari, neposlušni staršem,

³¹§ brez razumevanja, lomilci zavez, brez naravne naklonjenosti, nespravljivi, neusmiljeni.

³²Ki poznajo Božje sodbe, da so tisti, ki zagrešijo takšne stvari, vredni smrti, ne samo, da to počenjajo, temveč imajo zadovoljstvo v tistih, ki jih počno.

Rimljanom 1

¹Pavel, hlapec Jezusa Kristusa, poklican apostol, odločen za evangelij Božji,

²ki ga je Bog prej obljubil po prorokih svojih v svetih pismih

³o svojem Sinu, rojenem iz semena Davidovega po mesu,

⁴postavljenem za Sina Božjega v moči po duhu svetosti na podlagi vstajenja od mrtvih, o Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

⁵Po njem smo prejeli milost in apostolstvo, da se razširi poslušnost veri med vsemi narodi zaradi imena njegovega,

⁶ki ste med njimi tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa;

⁷vsem, ki so v Rimu, ljubljencem Božjim, poklicanim svetim: Milost vam bodi in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa.

⁸Najprej zahvaljujem Boga svojega po Jezusu Kristusu za vse vas, da se o veri vaši oznanja po vsem svetu.

⁹Kajti priča mi je Bog, ki mu služim v duhu svojem v evangeliju Sina njegovega, kako se vas neprenehoma spominjam, vsekdar v svojih molitvah proseč,

¹⁰da bi se mi kako že posrečilo po volji Božji priti k vam.

¹¹Zakaj močno vas želim videti, da bi vam podelil kak duhovni dar v potrjenje vaše;

¹²a to je, da se sredi vas porazveselim z vami vred, po skupni, vaši in svoji veri.

¹³Nočem pa, bratje, da bi ne vedeli, da sem se mnogokrat namenil priti k vam (pa sem bil zadržan do sedaj), da bi kaj sadu dobil tudi med vami, enako kakor med drugimi pogani.

¹⁴Dolžnik sem enako vsem: Grkom in divjakom, modrim in neumnim.

¹⁵Tako torej, kar se mene tiče, sem voljan oznanjati evangelij tudi vam, ki ste v Rimu.

¹⁶Kajti ne sramujem se evangelija, ker je moč Božja v zveličanje vsakemu, ki veruje, Judu najprej, pa tudi Grku.

¹⁷Zakaj pravičnost Božja se v njem razodeva iz vere v vero, kakor je pisano: „A pravičnik bo živel iz vere“.

¹⁸Razodeva se namreč jeza Božja z neba nad vsako brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki zadržujejo resnico v krivici,

¹⁹ker to, kar more biti znano o Bogu, je v njih vesti očitno; Bog jim je to namreč razodel.

²⁰Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se ne morejo izgovarjati.

²¹Ker vkljub temu, da so spoznali Boga, ga niso slavili kot Boga, niti se mu zahvalili, temuč so zabredli v ničeve misli in njih nerazumno srce je potemnelo.

²²Izdajajoč se za modre, so postali nespametni

²³in zamenili so slavo netrohljivega Boga s podobo obraza trohljivega človeka in ptic in četveronogih živali in lazečih zveri.

²⁴Zato jih je tudi izročil Bog, v željah njih src, v nečistost, da se skrunijo njih telesa med njimi samimi;

²⁵ki so zamenili resnico Božjo z lažjo in so izkazali večjo čast in službo stvoru nego Stvarniku, ki je hvaljen na veke. Amen.

²⁶Zato jih je izročil Bog v sramotne strasti: kajti njih ženske so premenile naravno upotrebljevanje v protinaravno,

²⁷a enako so tudi moški zavrgli naravno upotrebljevanje ženske in se vneli v svoji želji drug za drugega ter počenjali nesramnosti moški z moškimi. In tako so prejemali zasluženo plačilo svoje zmote sami na sebi.

²⁸In kakor niso marali Boga imeti v spoznanju, tako jih je Bog izročil popačeni pameti, da so delali, kar ni spodobno,

²⁹ter so bili napolnjeni vsakršne krivice, malopridnosti, lakomnosti, hudobnosti, polni zavisti, ubojstva, prepira, zvijače, zlobnosti;

³⁰prišeptavalci, obrekovalci, sovražni Bogu, grozovitniki, ošabneži, bahači, izmišljevalci hudega, roditeljem nepokorni,

³¹nerazumni, verolomni, brez ljubezni, neusmiljeni,

³²ki, čeprav dobro poznajo pravno naredbo Božjo, da so vredni smrti, kateri tako delajo, takisto ne samo počenjajo, ampak tudi še hvalijo te, ki tako delajo.