Razodetje 21

¹In videl sem novo nebo in novo zemljo, kajti prvo nebo in prva zemlja sta prešla in ni bilo več morja.

²In jaz, Janez, sem videl sveto mesto, novi Jeruzalem, prihajati dol od Boga, iz nebes, pripravljeno, kakor je nevesta okrašena za svojega soproga.

³In zaslišal sem močan glas z neba, rekoč: »Glej, šotorsko svetišče Boga je z ljudmi in prebival bo z njimi in oni bodo njegovi ljudje in sam Bog bo z njimi in bo njihov Bog.

⁴In Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči; in ne bo več smrti, niti bridkosti, niti jokanja, niti ne bo več nobene bolečine, kajti prejšnje stvari so minile.«

⁵In tisti, ki je sedel na prestolu, je rekel: »Poglej, vse stvari delam nove.« In rekel mi je: »Zapiši, kajti te besede so resnične in zveste.«

⁶In rekel mi je: »Končano je. Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Temu, ki je žejen, bom zastonj dal iz studenca vode življenja.

⁷Kdor premaga, bo podedoval vse stvari; in jaz bom njegov Bog, on pa bo moj sin.

⁸Toda strahopetci, neverniki, gnusneži, morilci, vlačugarji, čarodeji, malikovalci in vsi lažnivci bodo imeli svoj delež v jezeru, ki gori z ognjem in žveplom, kar je druga smrt.«

⁹In k meni je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem stekleničk, polnih sedmih zadnjih nadlog in govoril z menoj, rekoč: »Pridi sèm, pokazal ti bom nevesto, Jagnjetovo ženo.«

¹⁰In v duhu me je odvedel proč, k veliki in visoki gori in mi pokazal tisto veliko mesto, sveti Jeruzalem, ki se je od Boga spuščal z neba,

¹¹ki je imel Božjo slavo in njegova svetloba je bila podobna najdragocenejšemu kamnu, celó podobna kamnu jaspisu, čistemu kakor kristal;

¹²in imelo je veliko in visoko obzidje in dvanajst velikih vrat in ob velikih vratih dvanajst angelov in na njih so bila napisana imena, ki so imena dvanajsterih rodov Izraelovih otrok:

¹³na vzhodu troje velikih vrat, na severu troje velikih vrat, na jugu troje velikih vrat in na zahodu troje velikih vrat.

¹⁴In obzidje mesta je imelo dvanajst temeljev in na njih imena dvanajsterih Jagnjetovih apostolov.

¹⁵In tisti, ki je govoril z menoj, je imel zlat trst, da izmeri mesto in njegova velika vrata in njegovo obzidje.

¹⁶In mesto leži štirioglato in dolžina je tako velika kakor širina; in s trstom je izmeril mesto, dvanajst tisoč dolžin brazd. Njegova dolžina in širina in višina so enake.

¹⁷In izmeril je njegovo obzidje: sto štiriinštirideset komolcev, glede na človeško mero, to je, od angela.

¹⁸In obzidje je bilo zgrajeno iz jaspisa in mesto je bilo čisto zlato, podobno čistemu steklu.

¹⁹In temelji mestnega obzidja so bili okrašeni z vsemi vrstami dragocenih kamnov. Prvi temelj je bil jaspis, drugi safir, tretji kalcedon, četrti smaragd,

²⁰peti sardoniks, šesti sardij, sedmi hrizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti hrizopraz, enajsti hijacint, dvanajsti ametist.

²¹In dvanajst velikih vrat je bilo dvanajst biserov; vsaka posamezna velika vrata so bila iz enega bisera in ulica mesta je bila čisto zlato, kakor bi bilo prosojno steklo.

²²In v njem nisem videl templja, kajti njegov tempelj sta Gospod Bog Vsemogočni in Jagnje.

²³In mesto ni potrebovalo sonca niti lune, da bi sijala nanj, kajti razsvetljevala ga je Božja slava in Jagnje je njegova svetloba.

²⁴§ In narodi teh, ki so rešeni, bodo hodili v njegovi svetlobi in kralji zemlje vanj prinesejo svojo slavo in čast.

²⁵In njegova velika vrata se podnevi sploh ne bodo zaprla, kajti tam ne bo noči.

²⁶In vanj bodo prinesli slavo in čast narodov.

²⁷In tja nikakor ne bo stopilo karkoli, kar omadežuje niti karkoli počne ogabno ali počne laž, temveč tisti, ki so zapisani v Jagnjetovi knjigi življenja.

Razodetje 21

¹In videl sem novo nebo in zemljo novo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla, in morja ni več.

²In videl sem mesto sveto, Jeruzalem novi, da gre navzdol od Boga iz nebes, napravljeno kakor nevesta, odičena ženinu svojemu.

³In slišal sem glas velik od prestola, da govori: Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog,

⁴in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.

⁵In rekel je sedeči na prestolu: Glej, novo delam vse. In mi veli: Piši, ker te besede so resnične in zveste.

⁶In mi reče: Zgodilo se je. Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Jaz bom dal žejnemu iz studenca vode življenja brezplačno.

⁷Kdor premaga, bo to podedoval, in bodem mu Bog in on mi bode sin.

⁸Strahopetnim pa in nevernim in ostudnim in morilcem in nečistnikom in čarovnikom in malikovalcem in vsem lažnivcem, njim je delež v jezeru, gorečem z ognjem in žveplom, kar je druga smrt.

⁹In pride eden izmed sedmerih angelov, ki so imeli sedmero čaš, polnih sedmerih šib poslednjih, in je govoril z menoj, rekoč: Sem! pokažem ti nevesto, ženo Jagnjetovo.

¹⁰In odnese me v Duhu na goro veliko in visoko in mi pokaže sveto mesto, Jeruzalem, ki gre doli od Boga iz nebes,

¹¹imajoč slavo Božjo. In svetloba njegova je enaka kamenu predragemu, kakor kamenu jaspidu, čistemu kot kristal;

¹²ima zid velik in visok in ima dvanajstero vrat, in ob vratih angelov dvanajst in imena na njih zapisana, katera so dvanajsterih rodov sinov Izraelovih:

¹³proti vzhodu troje vrat, proti severu troje vrat, proti jugu troje vrat, proti zahodu troje vrat.

¹⁴In zid mestni ima temeljnih kamenov dvanajst, in na njih dvanajst imen dvanajsterih apostolov Jagnjetovih.

¹⁵In z menoj govoreči je imel merilo zlato, da izmeri mesto in vrata njegova in zid njegov.

¹⁶In mesto je zidano na štiri vogle, in dolžina njegova tolikšna, kolikršna tudi širjava. In izmeril je mesto z merilom na dvanajst tisoč tečajev; dolžina in širjava in višava so enake.

¹⁷In izmeril je zid njegov na stoinštiriinštirideset lahti, po človeški meri, ki je angelova.

¹⁸In zid njegov je zidan iz jaspida, in mesto je čisto zlato, enako steklu čistemu.

¹⁹Temeljni kameni zidu mestnega so odičeni z vsakovrstnim dragim kamenjem: temelj prvi jaspid, drugi safir, tretji kalcedon, četrti smaragd,

²⁰peti sardoniks, šesti sard, sedmi hrizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti hrizopraz, enajsti hiacint, dvanajsti ametist.

²¹In dvanajstera vrata dvanajst biserov; vsaka vrata so bila iz enega bisera. In ulice mestne čisto zlato, kakor steklo prozorno.

²²A svetišča nisem videl v njem, kajti Gospod, Bog, Vsegamogočni, je svetišče njegovo in Jagnje.

²³In mesto ne potrebuje solnca, ne meseca, da svetita v njem; zakaj slava Božja ga je razsvetlila, in svetilnica njegova je Jagnje.

²⁴In narodi bodo hodili po svetlobi njegovi, in kralji zemlje nosijo slavo svojo vanje.

²⁵In vrata njegova se ne zaklenejo podnevi, noči namreč tam ne bode;

²⁶in zneso slavo in čast narodov vanje.

²⁷In ne pride vanje nič nečistega, ne kdor dela gnusobo in laž, samo kateri so zapisani v življenja knjigi Jagnjetovi.