Razodetje 16

¹In iz templja sem zaslišal močan glas, ki je sedmim angelom rekel: »Pojdite po svojih poteh in na zemljo izlijte stekleničke Božjega besa.«

²In odšel je prvi in svojo stekleničko izlil na zemljo; in na ljudi, ki so imeli znamenje zvernika in na tiste, ki so oboževali njegovo podobo, je padlo ogabno in boleče vnetje.

³In drugi angel je svojo stekleničko izlil na morje in postalo je kakor kri mrtvega človeka in vsaka živa duša v morju je umrla.

⁴In tretji angel je svojo stekleničko izlil v reke in studence vodá; in postale so kri.

⁵In slišal sem reči angela vodá: »Ti si pravičen, oh Gospod, ki si in si bil in boš, ker si tako sodil.

⁶Kajti prelili so kri svetih in prerokov in dal si jim piti kri, kajti zaslužili so.«

⁷In od oltarja sem nekoga slišal reči: »Točno tako, Gospod Bog Vsemogočni, resnične in pravične so tvoje sodbe.«

⁸In četrti angel je svojo stekleničko izlil na sonce in dana mu je bila oblast, da z ognjem žge ljudi.

⁹In ljudje so bili žgani z veliko vročino in izrekali bogokletje proti imenu Boga, ki ima oblast nad temi nadlogami, pa se niso pokesali, da bi mu dali slavo.

¹⁰In peti angel je svojo stekleničko izlil na zvernikov prestol in njegovo kraljestvo je bilo polno teme in zaradi bolečine so si grizli svoje jezike

¹¹in zaradi svojih bolečin in svojih vnetij so izrekali bogokletje proti Bogu nebes in se niso pokesali od svojih dejanj.

¹²In šesti angel je svojo stekleničko izlil na veliko reko Evfrat in njena voda se je posušila, da bi se lahko pripravila pot kraljem z vzhoda.

¹³In videl sem iz ust zmaja in iz ust zvernika ter iz ust lažnega preroka priti tri nečiste duhove, podobne žabam.

¹⁴Kajti to so duhovi hudičev, ki delajo čudeže, ki gredo do kraljev zemlje celotnega sveta, da jih zberejo na bitko tistega vélikega dne Boga Vsemogočnega.

¹⁵»Glej, pridem kakor tat. Blagoslovljen je, kdor straži in obdrži svoje obleke, da ne bi hodil nag in bi videli njegovo sramoto.«

¹⁶In zbral jih je skupaj na kraju, v hebrejskem jeziku imenovanem Harmagedón.

¹⁷In sedmi angel je svojo stekleničko izlil v zrak in iz nebeškega templja je prišel od prestola močan glas, rekoč: »Narejeno je.«

¹⁸In tam so bili glasovi in gromi in bliski in bil je velik potres, kakršnega še ni bilo, odkar so bili na zemlji ljudje, tako mogočen potres in tako velik.

¹⁹In veliko mesto je bilo razdeljeno na tri dele in mesta narodov so se podrla in vélika [metropola] Babilon je prišla v spomin pred Boga, da ji da čašo vina okrutnosti svojega besa.

²⁰In vsak otok je zbežal proč in gorá ni bilo najti.

²¹In z neba je padala na ljudi velika toča, vsak kamen težak okoli talent in ljudje so zaradi nadloge toče izrekali bogokletje proti Bogu; kajti nadloga od tega je bila silno velika.

Razodetje 16

¹In slišal sem glas velik iz svetišča, govoreč sedmerim angelom: pojdite in izlijte sedmere čaše jeze Božje na zemljo.

²In odide prvi ter izlije čašo svojo na zemljo; in pride uljé hudo in strupeno na ljudi, ki so imeli znamenje zveri in ki so molili podobo njeno.

³In drugi angel izlije čašo svojo v morje; in postane kri kakor kri mrliča, in umrje vsaka duša živa, kar jih je v morju.

⁴In tretji angel izlije čašo svojo v reke in studence vodá, in naredi se kri.

⁵In slišal sem angela vodá govorečega: Pravičen si, Gospod, ki si in ki si bil, Sveti, da si tako sodil:

⁶ker kri svetnikov in prerokov so prelivali, in krvi si jim dal piti; vredni so tega.

⁷In slišal sem oltar reči: Da, Gospod, Bog, Vsegamogočni, resnične in pravične so sodbe tvoje.

⁸In četrti angel izlije čašo svojo na solnce; in dalo se mu je sežgati ljudi v ognju.

⁹In žgali so se ljudje v silni vročini in preklinjali ime Boga, ki ima oblast do teh šib, in niso se izpokorili, da bi mu slavo dajali.

¹⁰In peti izlije čašo svojo na prestol zveri; in kraljestvo njeno je otemnelo, in grizli so si jezike od muke

¹¹in preklinjali Boga nebeškega od muk in od uljés svojih, in niso se izpokorili od svojih del.

¹²In šesti izlije čašo svojo na reko veliko, Evfrat; in posuši se voda njena, da se pripravi pot kraljem, ki pridejo od solnčnega vzhoda.

¹³In videl sem izhajati iz ust zmajevih in iz ust zveri in iz ust lažiproroka tri nečiste duhove, enake žabam;

¹⁴so namreč duhovi hudičev, ki delajo znamenja; ti izhajajo na kralje vesoljnega sveta, da jih zbero na vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega.

¹⁵(Glej, pridem kakor tat; blagor mu, kdor čuje in hrani oblačila svoja, da ne hodi nag in ne gledajo sramote njegove).

¹⁶In zbrali so jih na kraj, imenovan po hebrejsko: Harmagedon.

¹⁷In sedmi izlije čašo svojo v zrak; in prišel je glas velik iz svetišča, od prestola, rekoč: Zgodilo se je!

¹⁸In nastanejo bliski in glasovi in gromi, in nastane potres velik, kakršnega ni bilo, odkar so bili ljudje na zemlji, tolik potres, tako grozen!

¹⁹In mesto veliko se raztrga na tri dele, in mesta narodov padejo; in Babilon veliki je prišel v spomin pred Bogom, da se mu da čaša vina srda in jeze njegove.

²⁰In vsi otoki so bežali in gorá ni bilo najti.

²¹In toča velika, kakor talent težka, pada z neba na ljudi; in ljudje so preklinjali Boga zaradi šibe toče, ker silno težka je šiba njena.