Psalmi 69 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Psalmi 69

¹Reši me, oh Bog, kajti vode vstopajo v mojo dušo.

²Tonem v globoko blato, kjer ni stojišča. Prišel sem v globoke vode, kjer me preplavljajo poplave.

³Naveličan sem svojega joka, moje grlo je suho, moje oči pešajo, ko čakam na svojega Boga.

⁴Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las moje glave. Tisti, ki me hočejo uničiti, so moji krivični sovražniki, mogočni so. Potem sem povrnil to, česar nisem vzel.

⁵Oh Bog, ti poznaš mojo nespametnost in moji grehi niso skriti pred teboj.

⁶Naj tisti, ki čakajo nate, oh Gospod Bog nad bojevniki, ne bodo osramočeni zaradi mene. Naj tisti, ki te iščejo, ne bodo zbegani zaradi mene, oh Izraelov Bog.

⁷Ker zaradi tebe prenašam grajo, je moj obraz pokrila sramota.

⁸Postal sem tujec svojim bratom in neznanec otrokom svoje matere.

⁹Kajti gorečnost za tvojo hišo me je použila in graje teh, ki so te grajali, so padle name.

¹⁰Ko sem jokal in svojo dušo karal s postom, je bilo to za mojo grajo.

¹¹Tudi vrečevino sem si naredil za svojo obleko in postal sem jim v pregovor.

¹²Tisti, ki sedijo v velikih vratih, govorijo zoper mene in bil sem pesem pijancem.

¹³Toda, kar se mene tiče, je moja molitev k tebi, oh Gospod, ob sprejemljivem času. Oh Bog, v množici svojih usmiljenj me usliši, v resnici tvoje rešitve duše.

¹⁴Osvobodi me iz blata in ne pusti me utoniti. Naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in ven iz velikih vodá.

¹⁵Naj me ne preplavi voda niti naj me ne požre globina in jama naj ne zapre svojih ust nad menoj.

¹⁶Usliši me, oh Gospod, kajti tvoja ljubeča skrbnost je dobra. Obrni se k meni glede na množino svojih nežnih usmiljenj.

¹⁷Svojega obraza ne skrij pred svojim služabnikom, kajti v stiski sem. Naglo me usliši.

¹⁸Približaj se moji duši in odkupi jo. Osvobodi me zaradi mojih sovražnikov.

¹⁹Spoznal si mojo grajo in mojo sramoto ter mojo nečast. Moji nasprotniki so vsi pred teboj.

²⁰Graja je zlomila moje srce in poln sem potrtosti. Pričakoval sem kakega, da se usmili, toda ni bilo nobenega; in tolažnikov, toda nisem našel nobenega.

²¹Za jed so mi dali tudi žolč in v moji žeji so mi dali piti kis.

²²Njihova miza naj pred njimi postane zanka, in to, kar naj bi bilo za njihovo blaginjo, naj postane past.

²³Naj njihove oči otemnijo, da ne vidijo in njihovim ledjem stôri, da se nenehno tresejo.

²⁴Nanje izlij svoje ogorčenje in naj jih zgrabi tvoja srdita jeza.

²⁵Naj bo njihovo prebivališče zapuščeno in naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih.

²⁶Kajti preganjajo tistega, ki si ga ti udaril in govorijo v žalost tistih, ki si jih ranil.

²⁷Njihovi krivičnosti dodaj krivičnost, in naj ne pridejo v tvojo pravičnost.

²⁸Naj bodo izbrisani iz knjige življenja in ne bodo zapisani s pravičnimi.

²⁹Toda jaz sem ubog in žalosten. Naj me tvoja rešitev duše, oh Bog, postavi visoko gor.

³⁰S pesmijo bom hvalil Božje ime in ga poveličeval z zahvaljevanjem.

³¹To bo tudi bolj ugajalo Gospodu kakor vol ali bikec, ki ima roge in kopita.

³²Ponižni bo to videl in bil vesel in vaše srce, ki išče Boga, bo živelo.

³³Kajti Gospod posluša uboge in ne prezira svojih jetnikov.

³⁴Naj ga hvalita nebo in zemlja, morja in vsaka stvar, ki se giblje v njih.

³⁵Kajti Bog bo rešil Sion in pozidal Judova mesta, da bodo lahko tam prebivali in to imeli v posesti.

³⁶Tudi seme njegovih služabnikov bo to podedovalo in tisti, ki ljubijo njegovo ime, bodo prebivali v njih.

Psalmi 69

¹{Načelniku godbe; kakor ‚Lilije‘. Psalm Davidov.} Reši me, o Bog, ker vode so mi prišle že do duše.

²Pogrezam se v blato pregloboko, kjer ni tal pod nogo, zašel sem v globočino vodá, roj valov pritiska name.

³S kričanjem sem se utrudil, vnelo se je grlo moje, oči moje pešajo, ko čakam svojega Boga.

⁴Več jih je, nego glave moje las, ki me črté brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti.

⁵O Bog, ti poznaš nespamet mojo in prestopki moji ti niso skriti.

⁶Ne bodi jih spričo mene sram, ki tebe čakajo, o Gospod, Gospod nad vojskami; rdečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.

⁷Zakaj zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota je pokrila obličje moje.

⁸Tujec sem postal bratom svojim in neznanec matere svoje sinovom.

⁹Kajti gorečnost za hišo tvojo me je razjedla, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, je zadelo mene.

¹⁰Ko sem jokal in s postom pokoril dušo svojo, bilo mi je le v zasmehovanje.

¹¹Ko sem se oblačil v raševino, tedaj sem jim bil v pregovor.

¹²O meni govoričijo, kateri posedajo pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo.

¹³Jaz pa – prošnja moja je do tebe, Gospod, ob času milosti. O Bog, po obilosti milosti svoje me usliši, po zveličalni resnici svoji.

¹⁴Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, otet naj bodem sovražilcev svojih in iz globočin vodá.

¹⁵Valovje vodá naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano.

¹⁶Odgovóri mi, Gospod, ker dobra je milost tvoja, po obilosti usmiljenja svojega ozri se v me.

¹⁷In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu, ker v stiski sem, hitro mi odgovóri!

¹⁸Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupi!

¹⁹Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo, pred teboj so vsi sovražniki moji.

²⁰Sramotenje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.

²¹Dá, za jed so mi dali žolča in v žeji moji so mi dali piti octa.

²²Njih miza bodi pred njimi za zanko in brezskrbno njih življenje za zadrgo.

²³Otemné naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.

²⁴Izlij nanje jezo svojo in srd tvoj naj jih dohiti.

²⁵Pusto bodi njih bivališče, v šatorih njih ne bodi prebivalca.

²⁶Kajti preganjajo njega, ki si ga ti udaril, in spletajo pripovedke o bolečini prebodencev tvojih.

²⁷Pridevaj krivico njih krivici, in ne dosežejo naj pravičnosti tvoje.

²⁸Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapišejo.

²⁹Jaz pa sem ubožen in v bolečini; rešitev tvoja, o Bog, postavi me na varno.

³⁰Hvalil bom ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem.

³¹To bode všeč Gospodu bolj nego vol, junec z rogovi in z razdeljenimi parklji.

³²Ko bodo to videli krotki, se bodo veselili; naj oživi srce vaše, ki iščete Boga!

³³Zakaj Gospod se ozira na potrebne in jetnikov svojih ne zameta.

³⁴Hvalijo naj ga nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.

³⁵Zakaj Bog dá rešitev Sionu in sezida mesta Judova, da bodo stanovali tam in podedovali deželo.

³⁶In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.