Psalmi 10 Primerjava: Slovenski KJV vs Chraska

Psalmi 10

¹Zakaj stojiš daleč stran, oh Gospod? Zakaj se skrivaš v časih stiske?

²Zlobni v svojem ponosu preganjajo revnega. Naj se ujamejo v naklepe, ki so si jih domislili.

³Kajti zlobni se baha z željo svojega srca in blagoslavlja pohlepnega, ki ga Gospod prezira.

⁴Zlobni zaradi ponosa svojega obličja ne bo povpraševal po Bogu. V vseh njegovih mislih ni Boga.

⁵Njegove poti so vedno boleče, tvoje sodbe so daleč zgoraj izven njegovega pogleda. Glede na vse njegove sovražnike on puha nanje.

⁶V svojem srcu je rekel: »Ne bom omajan, kajti nikoli ne bom v nadlogi.«

⁷Njegova usta so polna preklinjanj, prevare in sleparstva. Pod njegovim jezikom je vragolija in prazne reči.

⁸Sedi v skrivališčih vasi. Na skrivnih krajih mori nedolžnega. Njegove oči so na skrivaj naravnane zoper revnega.

⁹Na skrivnem preži kakor lev v svojem brlogu. Leži na preži, da ujame revnega. Revnega ujame, ko ga vleče v svojo mrežo.

¹⁰Klečeplazi in se ponižuje, da lahko revni pade po njegovih močnih.

¹¹V svojem srcu je rekel: »Bog je pozabil. Skriva svoj obraz, tega nikoli ne bo videl.«

¹²Vstani, oh Gospod, oh Bog, dvigni svojo roko. Ne pozabi ponižnega.

¹³§ Zakaj zlobni zaničuje Boga? V svojem srcu je rekel: »Ti tega ne boš zahteval.«

¹⁴To si videl, kajti gledaš vragolijo in zlobnost, da to poplačaš s svojo roko. Revni se ti izroča, pomočnik si osirotelemu.

¹⁵Zlomi laket zlobnemu in zlemu človeku. Preiskuj njegovo zlobnost, dokler je ne najdeš več.

¹⁶Gospod je Kralj na veke vekov. Pogani so izginili iz njegove dežele.

¹⁷Gospod, slišal si hrepenenje ponižnih. Pripravil boš njihovo srce, svojemu ušesu boš povzročil, da sliši,

¹⁸da razsodiš osirotelega in zatiranega, da človek iz zemlje ne more več zatirati.

Psalmi 10

¹Zakaj stojiš oddaleč, o Gospod? Zakaj se skrivaš ob časih stiske?

²Prevzetnost brezbožnika hudo straši ubožca. Ujamejo se naj v naklepih, katere izmišljajo.

³Kajti brezbožnik se hvali z željami duše svoje in lakomnik se odreka Gospoda in ga zaničuje.

⁴Brezbožnik v napuhu obraza svojega govori: Saj ne bo kaznoval, ni Boga. To so vse misli njegove.

⁵Varna so pota njegova v vsakem času; previsoko so pogledu njegovemu sodbe tvoje; na svoje nasprotnike piha prezirljivo.

⁶V srcu svojem govori: Ne ganem se, od roda do roda bodem brez nesreče.

⁷Kletve polna so usta njegova in zvijač in zatiranja; pod jezikom njegovim je nadloga in krivica.

⁸Poseda na preži po vaseh, v zakotju ubija nedolžnega, oči njegove prežé na onemoglega.

⁹V skrivališču preži kakor lev v svojem brlogu, preži, da zgrabi siromaka; že ga prijema ter vleče vstran v mreži svoji.

¹⁰Sključi se, potuhne se, in onemogli padajo v krepke kremplje njegove.

¹¹V srcu svojem govori: Pozabil je Bog mogočni, obličje svoje skriva, nikoli ne bo videl tega.

¹²Vstani, o Gospod! Bog mogočni, dvigni roko svojo, ne pozabi ubogih.

¹³Zakaj sme brezbožnik zaničevati Boga in v srcu svojem govoriti, da ne boš kaznoval?

¹⁴Videl si to; zakaj ti gledaš nadlogo in gorje, da povrneš s svojo roko; brambi tvoji se izroča nesrečni, siroti si ti pomočnik.

¹⁵Zdróbi roko brezbožniku in hudobneža krivico kaznuj, dokler je ne najdeš več.

¹⁶Gospod je Kralj vedno in vekomaj, poginili so pogani z zemlje njegove.

¹⁷Hrepenenje krotkih si uslišal, Gospod: potolažiš jim srce, nagneš k njim svoje uho,

¹⁸da maščuje siroto in stiskanega, da ju ne straši več človek, ki je iz zemlje.