Matej 11

¹In pripetilo se je, ko je Jezus končal z naročanjem svojim dvanajsterim učencem, [da] je odšel od tam, da uči in oznanja v njihovih mestih.

²Potem ko je Janez v ječi slišal Kristusova dela, je poslal dva izmed svojih učencev

³in [ta dva] sta mu rekla: »Ali si ti tisti, ki naj bi prišel ali naj pričakujemo drugega?«

⁴Jezus je odgovoril in jima rekel: »Pojdita in Janezu ponovno izpričajta te stvari, ki jih slišita in vidita:

⁵›Slepi prejemajo svoj vid in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in revnim se oznanja evangelij.

⁶In blagoslovljen je tisti, ki v meni ne bo pohujšan.‹«

⁷Ko sta odšla, je Jezus začel množicam govoriti glede Janeza: »Kaj ste odšli gledat ven v divjino? Trst, ki se maje z vetrom?«

⁸Toda kaj ste šli ven, da bi videli? Moža, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki nosijo mehka oblačila, so v kraljevih hišah.

⁹Toda kaj ste šli ven, da bi videli? Preroka? Da, povem vam in več kakor preroka.

¹⁰Kajti ta je tisti, o katerem je pisano: ›Glejte, pošljem svojega poslanca pred tvojim obrazom, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‹

¹¹Resnično, povem vam: ›Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni bil obujen večji kakor Janez Krstnik, vendar kdor je v nebeškem kraljestvu najmanjši, je večji kakor on.‹

¹²In od dni Janeza Krstnika do sedaj nebeško kraljestvo trpi nasilje in nasilni ga zavzemajo s silo.

¹³Kajti vsi preroki in postava so prerokovali do Janeza.

¹⁴In če boste to sprejeli, to je Elija, ki je moral priti.

¹⁵Kdor ima ušesa, da sliši, naj posluša.

¹⁶Toda s kom bom primerjal ta rod? Podoben je otrokom, ki sedijo po trgih in kličejo svojim rojakom

¹⁷ter govorijo: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste žalovali.‹

¹⁸Kajti Janez je prišel, niti ni jedel, niti ni pil, pa pravijo: ›Hudiča ima.‹

¹⁹§ Sin človekov je prišel in jé in pije, pa pravijo: ›Glejte, požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov.‹ Toda modrost je opravičena po svojih otrocih.«

²⁰Tedaj je začel oštevati mesta, v katerih je bila storjena večina njegovih mogočnih del, ker se nista pokesala:

²¹»›Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Kajti če bi se mogočna dela, ki so bila storjena v vama, storila v Tiru in Sidónu, bi se že davno pokesala v vrečevini in pepelu.‹

²²Toda povem vam: ›Bolj znosno bo na dan sodbe za Tir in Sidón, kakor vama.

²³In ti, Kafarnáum, ki si bil vzvišen do neba, boš priveden navzdol do pekla; kajti če bi se mogočna dela, ki so bila storjena v tebi, zgodila v Sódomi, bi preostala do današnjega dne.‹

²⁴Toda povem ti: ›Da bo na dan sodbe bolj znosno za sódomsko deželo kakor zate.‹«

²⁵Ob tistem času je Jezus odgovoril in rekel: »Zahvaljujem se tebi, oh Oče, Gospodar neba in zemlje, ker si te stvari skril pred modrimi in razsodnimi, razodel pa si jih otročičem.

²⁶Točno tako, Oče, kajti tako se je zdelo dobro v tvojih očeh.

²⁷Vse stvari so mi izročene od mojega Očeta in noben človek ne pozna Sina, razen Očeta, niti noben človek ne pozna Očeta, razen Sina in tega komurkoli ga bo Sin razodel.

²⁸Pridite k meni vsi vi, ki se trudite in ste težko obremenjeni in dal vam bom počitek.

²⁹Vzemite nase moj jarem in se učite od mene, ker sem krotak in ponižen v srcu, in našli boste počitek svojim dušam.

³⁰Kajti moj jarem je udoben in moje breme je lahko.«

Matej 11

¹In zgodi se, ko neha Jezus naročati dvanajsterim učencem svojim, odide odtod, da uči in propoveduje v njih mestih.

²Janez pa v ječi zasliši Kristusova dela in pošlje dva svojih učencev

³ter mu sporoči: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo drugega?

⁴In Jezus odgovori in jima veli: Pojdita in sporočita Janezu, kar slišita in vidita:

⁵Slepci izpregledujejo in hromi hodijo, gobavci se očiščajo in gluhi slišijo, mrtvi vstajajo in ubogim se oznanja evangelij.

⁶In blagor mu, kdor se nad menoj ne pohujša.

⁷In ko odideta, začne Jezus govoriti množici o Janezu: Kaj ste šli v puščavo gledat? Trst, ki ga veter maje?

⁸Ali kaj ste šli, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, kateri nosijo mehka oblačila, so po kraljevih dvorih.

⁹Ali zakaj ste šli tja? Da vidite proroka? Da, pravim vam, in več nego proroka.

¹⁰Ta je, o katerem je pisano: „Glej, jaz pošiljam angela svojega pred obličjem tvojim, ki pripravi tvojo pot pred teboj“.

¹¹Resnično vam pravim: Ni vstal izmed tistih, ki so rojeni od žen, večji od Janeza Krstnika; kdor je pa najmanjši v nebeškem kraljestvu, je večji od njega.

¹²Od dni Janeza Krstnika pa doslej silo trpi nebeško kraljestvo, in siloviteži si ga siloma laste.

¹³Kajti vsi proroki in zakon so prorokovali do Janeza.

¹⁴In če hočete sprejeti to: on je Elija, ki ima priti.

¹⁵Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

¹⁶Komu naj pa primerjam ta rod? Podoben je otrokom, ki posedajo po trgu in kličejo tovarišem svojim

¹⁷in pravijo: Piskali smo vam, in niste plesali; žalostinke smo peli, in niste jokali.

¹⁸Kajti prišel je Janez, in ne jé in ne pije, pa pravijo: Hudiča ima!

¹⁹Prišel je Sin človekov in jé in in pije, pa pravijo: Glejte človeka požeruha in pijanca, mitarjev in grešnikov prijatelja! A modrost božjo so opravičili njeni otroci.

²⁰Tedaj začne oponašati mestom, v katerih se je zgodilo največ njegovih čudežev, ker se niso izpokorila.

²¹Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsaida! zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vaju, bi se bila davno v raševniku in pepelu izpokorila.

²²Ali pravim vam, Tiru in Sidonu bo v dan sodbe laže nego vama.

²³In ti, Kafarnavm, nisi li bil povzdignjen do neba? V pekel boš pahnjen; zakaj ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi stala še današnjega dne.

²⁴Ali pravim vam, da bode Sodomski zemlji v dan sodbe laže nego tebi.

²⁵V ta čas odgovori Jezus in reče: Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje, da si to prikril modrim in razumnim in si to razodel nedoraslim;

²⁶da, Oče, ker tako je bila volja tvoja.

²⁷Vse mi je izročil Oče moj: in nihče ne pozna Sina nego samo Oče, tudi Očeta ne pozna nihče nego le Sin in komurkoli če Sin razodeti.

²⁸Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim.

²⁹Vzemite jarem moj nase in učite se od mene, ker sem krotek in iz srca ponižen: in najdete pokoj dušam svojim.

³⁰Kajti jarem moj je sladek in breme moje je lahko.